Franja

truculentus 3 (trux; prim. vin-olen-tus : vinum) neprijazen, neprijeten, surov, grob, neotesan, čemeren, temačen, mračen, oduren, siten, srdit, divji ipd.: Ter. idr., truculentis oculis Pl., quo truculentior visu foret T., voces T., truculenta loqui O.; adv. le komp. in superl.: quod truculentius se gerebat (ker se je bolj grozeče držal) quam ceteri Ci., quam potuit truculentissime eum aspexit Q.; o značaju: truculentus atque saevus senex Pl., iam non sum truculentus Pl., at est truculentior atque plus aequo liber H., fetā truculentior ursā O., gens truculentior O., truculentiores mores Ap., truculentissimae et saevissimae mentes Aug.; od tod subst. Truculentus -ī, m Grobijan, naslov Plavtove komedije: Varr., Ci.; metaf. (o morju) divje, viharno, razburkano: mare, pelagus Cat.

Tuniculāria -ae, f (tunica) Tunikulárija (= tuniko noseča), Tunikášica, naslov Najvijeve komedije: Fest., in Tunicularia „exbolas aulas quassant“ Varr.

tvŕdka firm, mercantile firm; business house; (commercial) house; concern; company, establishment

centralna, glavna, matična tvŕdka parent house
podružnična tvŕdka branch house
stara tvŕdka an old-established firm
ugledna tvŕdka a firm of high standing
ime tvŕdke name of a firm
naslov tvŕdke style of a firm
lastnik tvŕdke owner of a firm
šef tvŕdke principal
žig tvŕdke firm's stamp
ta tvŕdka je videti solidna that firm seems to be of good standing
tvŕdke bodo razširile svoje poslovno področje the firms will extend their range of business
ustanoviti tvŕdko to found a business (ali a company), to set up (ali to establish) a business

ubraníti (-im)

A) perf. ➞ braniti

1. difendere; proteggere, preservare:
ubraniti položaje difendere le posizioni
ubraniti čast difendere il proprio onore

2. ubraniti pred difendere da:
ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie

3. impedire:
tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore

B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
ubraniti se mraza difendersi dal freddo
ubraniti se solz trattenere le lacrime
ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate

udáren (-rna -o) adj.

1. d'urto:
udarna sila, moč forza d'urto

2. voj. d'assalto:
udarni bataljon battaglione d'assalto

3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
udaren naslov titolatura ad effetto
udarna koračnica marcia vivace
ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
strojn. udarno kladivo mazza battente
voj. udarna igla percussore
grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto

usurpation [ju:zə:péišən] samostalnik
protizakonita, nasilna prilastitev (prisvajanje); poseganje (v tuje pravice); uzurpacija

usurpation of the throne nasilna prilastitev prestola
title won by usurpation protipravno pridobljen (vladarski) naslov

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

Vidulāria -ae, f (vidulus) Vidulárija = „Komedija o kovčku“, „Kovčeška“, naslov izgubljene Plavtove komedije: Pl.

víteški (-a -o) adj.

1. hist. dei cavalieri; di, da cavaliere; cavalleresco:
viteški meč, oklep spada, armatura da cavaliere
viteška oprema panoplia
viteški red ordine cavalleresco, equestre
malteški viteški red Ordine di Malta
nemški viteški red Ordine Teutonico
lit. viteški roman romanzo cavalleresco
viteški turnir giostra, torneo

2. knjiž. (kavalirski) cavalleresco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
viteški naslov, viteška čast cavalierato

vizi(e)r [vizíə] samostalnik
vezir

grand vizi(e)r veliki vezir (do 1922 naslov turškega ministrskega predsednika)

vójvodski de duc, ducal

vojvodski naslov titre moški spol de duc
vojvodska palača palais ducal

vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)

A) perf., imperf.

1. aspirare; succhiare; risucchiare

2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.

B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro

worship¹ [wə́:šip] samostalnik
religija čaščenje, oboževanje, bogočastje, kult; predmet oboževanja ali čaščenja; obred, ritus, molitev, služba božja; spoštovanje, priznanje, dober glas, čast
zastarelo vrednost, zasluga

hero worship kult herojev
public worship cerkveni obredi
house (ali place) of worship cerkev, božji hram
the worship of wealth oboževanje (malikovanje) bogastva
men of worship ugledni, spoštovani ljudje
Your Worship Vaše blagorodje (naslov za nekatere sodnike, za župana itd.)
his Worship the Mayor of Leeds njegovo blagorodje župan mesta Leeds
to have (to win) worship uživati (visoko) spoštovanje
to offer (ali to render) worship to s.o. častiti, visoko spoštovati, oboževati koga

xenium -iī, n (tuj. ξένιον)

1. darilo za gosta, gostinsko darilo, gostinski dar: ideo pictores ea, quae mittebantur hospitibus, picturis imitantes xenia appellaverunt Vitr., summo die abeuntibus nobis (tam diligens in Caesare humanitas) xenia sunt missa Plin. iun.; od tod Xenia -ōrum, n Gostinska darila, naslov 13. knjige Marcialovih epigramov, ker se njihova vsebina večinoma nanaša na gostinska darila: Mart.

2. sploh dar, darilo: Ulp. (Dig.), quam me iuvat, quod in causis agendis non modo pactione, dono, munere, verum etiam xeniis semper abstinui! Plin. iun.

zasében particular; privado

zasebna korespondenca (lastnina, zadeva) correspondencia f (propiedad f, asunto m) particular
zasebni naslov (obisk) dirección f (visita f) particular
zasebni telefonski pogovor (iniciativa, klinika, življenje) conferencia f (iniciativa f, clínica f, vida f) privada
zasebni interes (pravo) interés m (derecho m) privado
zasebni posli operaciones f pl realizadas a título personal

εὐεργεσία, ἡ, ion. -ίη (εὐ-εργέτης) 1. plemenito ravnanje, dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, dobrodelnost, εὐεργεσίαν κατατίθεμαι εἴς τινα izkažem komu uslugo, ἀπὸ τοῦδε pri tej priliki, εὐεργεσία εἰς ἀεὶ ἀνάγραπτος κείσεται spomin na tvojo zaslugo bo ostal neizbrisen. 2. častni naslov εὐεργέτης.

εὐ-εργέτης, ου, ὁ (ἐργάτης) dobrotnik, ἀνήρ zaslužen mož; časten naslov, ki so ga dajali za državo zaslužnim možem (εὐεργέτην τινὰ ἀναγράφειν).

ὄνομα, ατος (τοὔνομα = τὸ ὄνομα), ep. ion. οὔνομα [Et. lat. nomen, slov. ime, imena (iz ьmen-, ьnmen-, idevr. n̥men), nem. Name] 1. ime, nazivanje, poznamenovanje; ὄνομα, ὀνόματι z imenom, po imenu, imenovan πόλις Θάψακος ὀνόματι, πόλις ὄνομα Καιναί; ὄνομα καλέω τινά, ὄνομα τίθημι (τίθεμαί) τινι dajem komu ime; ὄνομα φέρω nosim (imam) ime. 2. beseda, izraz, naslov. 3. ime, glas, slava. 4. samo ime, videz, izgovor, pretveza, μετὰ καλῶν ὀνομάτων z lepimi besedami, z lepim izgovorom, τῷ ὀνόματι pod pretvezo, navidezno. 5. τῷ ὀνόματι, διὰ τοῦ ὀνόματος, ἐν (ἐπὶ) τῷ ὀνόματί τινος v imenu koga, po naročilu koga NT. 6. opisovalno: ὄνομα σωτηρίας = σωτηρία.

προσηγορία, ἡ 1. nagovor, pozdrav. 2. ime, naslov, naziv(anje).