Franja

mȁznuti -nēm
1. potegniti, narediti premaz: uzmi perce i mazni jedanput sebe po očima
2. ekspr. udariti, švrkniti: maznuti konje preko leđa

misdo [misdú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
pregrešiti se, napačno narediti

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

mitziehen^*

1. vleči, potegniti (s seboj, za seboj); (umziehen) preseliti se skupaj z

2. bei etwas: sodelovati (pri)

3. figurativ držati korak z, narediti isto kot

mōbilitō -āre (—) -ātum (mōbilis) gibljivo narediti (delati), vzgiba(va)ti, oživiti (oživljati): omnia Lucr., laetitia me mobilitat Caecil. ap. Non.; mobilitatā (po novejših izdajah mobilitatam) mente Lab.

modeler [mɔdle] verbe transitif oblikovati, upodobiti; modelirati; predstaviti, narediti v modelu; napraviti model (quelque chose česa)

se modeler sur quelqu'un zgledovati se po kom, za zgled si ga vzeti
cire féminin à modeler vosek za modeliranje

morigéner [mɔrižene] verbe transitif grajati, ošteti, narediti pridigo (quelqu'un komu); vieilli vzgajati

movimentare v. tr. (pres. movimento) razgibati; narediti razgibano

mūniō (stlat. moeniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (moene, moenia)

1. (z)graditi, (se)zidati: magna moenis moenia Pl., oppida H. trdna mesta, trdnjave graditi, Albam V.; abs. (se)zidati zidove, (s)kopati okope, narediti (delati) nasipe: undique, quod idoneum ad muniendum putarent, congererent N., milites, qui muniendi gratiā vallum petierant Auct. b. Afr.; subst. mūnientēs -ium, m okopniki, kopači (graditelji) okopov, zidarji: L.

2. occ. pot (stezo, cesto) narediti (delati), utrditi (utrjevati), (z)graditi, utreti (utirati), (iz)krčiti: itinera muniit N., Appius Caecus viam munivit Ci., rupem L. pečino narediti prehodno; abs.: muniendo fessi homines L.; metaf.: haec omnia tibi recusandi viam muniebant Ci., m. sibi viam ad stuprum Ci., munita ad consulatum via Ci., aditum sibi aliis sceleribus ante munivit Ci.

3. utrditi (utrjevati), ograditi (ograjevati), obda(ja)ti z okopi, zagraditi (zagrajevati), vkopa(va)ti, (za)varovati: arcem, palatium N., locum castellis N., castra vallo fossāque C., vallo hiberna C., locum muro C., omnia maceriā muniuntur Plin. iun., turris festa et munita ab (zoper) omni hostium ictu C.; metaf. zavarovati, obvarovati, ohraniti (ohranjati), pokri(va)ti, prekri(va)ti, (za)ščititi, zakloniti (zaklanjati), zasloniti (zaslanjati), braniti: domum praesidiis Ci., se ligneis moenibus N., Alpibus Italiam munierat natura Ci., naturā loci muniebatur oppidum C., munito agmine incedere S., hortum ab (pred) incursu hominum m. Cu., quae (sc. herbescens viriditas) contra avium minorum morsus munitur vallo aristarum Ci., hieme quaternis tunicis et tibialibus muniebatur (med.) Suet. se je odeval, se je oblačil, hunc locum munio Pl. zavarujem se s te strani, m. latus a domesticis hostibus Cu., imperium N., multorum se benevolentiā tueri et munire Ci., m. se contra perfidum Ci., munio me ad haec tempora Ci., muniri adversus fraudes Plin., nullius pudicia contra tuam cupiditatem munita est Ci., suam meretriculis muniendis rem cogere Pl. za oskrbo vlačug. — Od tod adj. pt. pf. mūnītus (stlat. moenītus) 3, adv. komp. mūnītius (Varr.)

1. utrjen: latera munitiora Cu., castella altiora ac munitiora L., et loci naturā et manu munitissima castra C.; subst. n. pl.: per munita exercitum ducere L. po utrjenih (izkrčenih) poteh, munita viaï Lucr. ograja zob (kot gr. ἕρκος ὀδόντων) ustnice.

2. metaf. zavarovan, obvarovan, zaščiten, varen: bonorum praesidio munitus Ci., nihil tam munitum (sc. est) Ci., se munitiorem ad vitam tuendum fore Ci.

Opomba: Sinkop. impf. munibat: Ps.-V. (Moret.), munibant: Ap.; fut. I munibis: Veg.

nachbauen posneti, narediti po modelu/načrtu; pozneje zgraditi

nachholen dohiteti; Versäumtes: nadomestiti (zamujeno), nadoknaditi; naknadno narediti/opraviti

nachmachen oponašati, posnemati; (fälschen) ponarediti; (nachholen) naknadno narediti

nachschaffen^* kopirati (kaj), narediti posnetek (česa)

nahmúriti se nàhmūrīm se, nàhmuriti se -īm se ekspr. namrščiti se, narediti mračen obraz

nàhumoriti se -īm se ekspr. namrščiti se, narediti mračen obraz

nàkiseliti -īm
1. namočiti: nakiseliti rublje
2. okisati: nakiseliti kupus
3. narediti kisel obraz: žene nakiselile lica

namàgārčiti -īm ekspr. narediti za osla, imeti za osla: namagarčiti koga

nàsrešiti -īm (ijek., ek.) narediti nastrešek, napušč

natòriti nàtorīm
1. narediti gnoj (v toru)
2. rib. vreči vabo ribam: jato galebova opazi mjesto natoreno malim ribicama kjer so se na vabo zbrale ribice

navúći navúčēm, oni navúkū, vel. navúci, navúikoh nȁvūče, nàvūkao navúkla, navúčen -a
I.
1. obleči: navući lijepe haljine
2. obuti: navući nove cipele
3. preobleči: čisto navučena postelja; navući navlaku na jastuk
4. pomakniti, potisniti: marama joj je bila navučena na čelo
5. nabrusiti: navući brijački nož; navući nož
6. potegniti: navući pokrivač preko glave
7. navleči: navući kamenje
8. nasršiti: navući obrve
9. natakniti: navući šešir na glavu
10. nakopati si: navući bolest, mržnju svojih drugova, na sebe sramotu, sebi bijedu na vrat
11. izzvati: to će im navući rat
12. speljati: navući koga na tanak led
II. navući se
1. obleči se
2. namučiti se: dosta sam se navukao kapetanovih kofera
3. narediti se: u sobi se navuče čitav suton
4. navuklo se oblačje pooblačilo se je; navukao ti se oblak na čelo zmračilo se ti je čelo