Franja

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

legendaren pridevnik
1. (znamenit; slaven) ▸ legendásA moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

2. (o legendi) ▸ legendás
Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

lékcija (-e) f

1. šol. (enota v učbeniku) lezione

2. (inštrukcija) lezione:
dajati lekcije dare lezioni

3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)

leopard samostalnik
zoologija Panthera pardus (velika mačka) ▸ leopárd
Perzijski leopard naj bi bil največja podvrsta leoparda na svetu. ▸ A perzsa leopárdot tartják a legnagyobbnak a világon az összes leopárdalfaj közül.
Povezane iztočnice: perzijski leopard, amurski leopard, dimasti leopard

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

Leptinēs -is, m (Λεπτίνης) Leptín,

1. atenski državnik; njegovemu nasvetu, naj se omejijo oprostitve od državnih davkov, se je l. 356 uprl Demosten v enem svojih najznamenitejših govorov: Ci.

2. matematik na dvoru sirskega kralja Selevka: Val. Max.

lesson¹ [lesn] samostalnik
lekcija, naloga; učna ura, pouk (tudi figurativno)
figurativno lekcija, graja
cerkev nauk
množina učenje, študij

to give (take) lessons dajati (jemati) učne ure
this was a lesson to me to me je izučilo
let this be a lesson to you naj ti bo to v pouk
to teach (ali read) s.o. a lesson učiti koga kozjih molitvic
cerkev first lesson (brani) odlomek iz stare zaveze
cerkev second lesson (brani) odlomek iz nove zaveze
cerkev proper lesson dnevu primeren odlomek iz sv. pisma

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

levíca (-e) f

1. (mano) sinistra, braccio sinistro, šport. sinistro:
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
iron. desnica ne ve, kaj dela levica si lavora in modo scombinato

2. polit. sinistra

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

lobirati glagol
(o načrtnem vplivanju) ▸ lobbizikNekateri naj bi odkrito lobirali za določene dobavitelje. ▸ Egyesek állítólag nyíltan lobbiznak bizonyos beszállítók érdekében.
V času sprejemanja proračuna ali pri sprejemanju posameznih zakonov lobirajo v prid lastnim interesom. ▸ A költségvetés vagy az adott törvények elfogadásakor a saját érdekeikért lobbiznak.

lohnen plačevati, nagrajevati; (die Mühe, den Aufwand wert sein) izplačati se, obrestovati se; figurativ povrniti, Gott lohne es Ihnen naj vam bog/Bog povrne; Übel lohnen povrniti (dobro) z zlom

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?

lucror -ārī -ātus sum (lucrum)

1. (pri)dobi(va)ti, dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, na dobičku biti pri čem, doseči (dosegati) kaj: Icti., Lact., omne stipendium l. Ci., auri pondo decem l. Ci., locupletes suum perdunt, debitores lucrantur Ci., plus mendacio atque etiam periurio lucrabatur Suet., ex annonae quoque caritate lucranti[a] adcrevit invidia Suet., lucrantium suspecta vox Suet. dobičkarjev; occ. (pri)varčevati, prihraniti (prihranjevati): salis lucrandi occasio Plin.

2. metaf. pridobi(va)ti si, zadobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj: lucretur indicia veteris infamine Ci. naj mu bodo v dobiček = zamolčati jih hočem, nočem jih navesti, domitā nomen ab Africa lucratus H., quonam usque moram lucrabere fati? Stat., ne peregrinus poenas dissoluti regulis matrimonii lucraretur Amm. da ne bi tujec brez kazni užival sadov kraljeve ločitve (razporoke); z dvojnim acc.: lucratus est eum inimicum Vulg. naredil si ga je za sovražnika, nakopal si je njegovo sovraštvo.