Franja

Penius -iī, m (Πενιός) Pénij, rečica v Kolhidi, ki se izliva v črno morje: O., Plin.

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

pes|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer

peščen [é] (-a, -o) sandig, (vsebujoč pesek) sandhaltig, po barvi: sandfarben, sandfarbig; (z veliko peska) sandreich; Sand- (filter der Sandfilter, grad die Sandburg, vihar der Sandsturm, vrtinec die Sandhose, kopel das Sandbad, plaža der Sandstrand, plitvina die Sandbank, pot der Sandweg, površina die Sandfläche, puščava die Sandwüste, steza šport die Sandbahn, tla agronomija in vrtnarstvo der Sandboden, ura die Sanduhr, morje das Sandmeer)

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

picado preluknjan; pičen; sesekljan; nagnit, objeden, črviv; kozav; razburkan; razdražen, jezen

picado de viruelas kozav
picado del mosquito pičen od komarja
mar picada razburkano morje
carne picada, picado de carne razsekano, sesekljano meso
sentirse picado čutiti se (pri)zadetega
picado m moljavina; predloga (za vezenje)

pill¹ [pil] samostalnik
pilula, bobika
figurativno grenka pilula
vojska, sleng izstrelek, granata bomba
britanska angleščina, sleng žoga (tenis, golf)
britanska angleščina, sleng, množina biljard

to gild (ali sweeten, sugar) the pill omiliti kaj
figurativno to swallow a bitter pill požreti grenko pilulo, vgrizniti v kislo jabolko
a pill to cure an earthquake kapljica v morje, polovičarstvo
britanska angleščina a game of pills biljardna igra

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

plamen moški spol (plaména …)

1. die Flamme (mali Sparflamme, plinski Gasflamme, sikajoči Stichflamme, vžigalni Zündflamme)
z dvema plamenoma/tremi plameni zweiflammig/dreiflammig
goreti: z visokim plamenom lichterloh (brennen)
podoben plamenu flammenförmig
morje plamenov das Flammenmeer
Xa so pogoltnili plameni X ist in Flammen aufgegangen
figurativno izročiti plamenom kaj (etwas) den Flammen übergeben

2. figurativno plamen navdušenja/ljubezni … Flammen množina (der Begeisterung/Liebe …)

plámen llama f ; fuego m

bíti v plamenih estar en llamas; arder
sikajoč plamen llama silbante
morje plamenov mar m de llamas

pláv² (-a -o) adj. pog. blu, azzurro:
plavo morje mare azzurro
ves plav od modric coperto di lividi
plavi ponedeljek lunedì di vacanza
rib. plava riba pesce azzurro, scombridi (sing. -e) (Scombridae)

plàv blond; bleu

plavi lasje cheveux moški spol množine blonds
plavo morje, nebo mer ženski spol bleue, ciel moški spol bleu

plit|ev (-va, -vo) seicht; voda: seicht, untief, flachgehend; flach, Flach- (bager za plito kopanje der Flachbagger, geografija močvirje das Flachmoor, geografija morje die Flachsee, voda das Flachwasser)
agronomija in vrtnarstvo plitvo oranje die flache Furche
plitvi rez die Ritzverzierung
plitvi jarek der Kriechgraben
figurativno seicht, platt

pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra

plov|en [ô] (-na, -no) vode: schiffbar, befahrbar; plovilo: schwimmfähig, seetüchtig (za odprto morje hochseetüchtig)

pogled³ [è] moški spol (-a …)

1. der Anblick, (razgled) die Aussicht, die Sicht, na kaj: die Ansicht, skozi kaj: die Durchsicht, der Durchblick; (panorama) die Gesamtansicht; na kaj: -ansicht, -bild, -blick (mesto Stadtbild, Stadtansicht, morje Meeresblick); na kaj tesnega, v kaj: der Einblick (na temna zadnja dvorišča in düstere Hinterhöfe), die Einsicht (oboje tudi figurativno)
pogled v dolino der Talblick

2. (prizor, slika) das Bild
biti lep pogled einen schönen Anblick bieten
zastrašujoč pogled das Schreckbild
žalosten pogled das Jammerbild, ein trauriger/trostloser Anblick
ob pogledu na prometno nesrečo beim Anblick des Unfalls

3.
biti X na pogled X anzusehen sein (biti čeden/grozljiv na pogled hübsch/ schauderhaft anzusehen sein)

pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

A) imperf., perf.

1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

2. (poglabljati) approfondire; scavare

3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione

B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna

polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara

polar¹ [póulə] pridevnik (polarly prislov)
geografija, matematika, fizika polaren
elektrika polarizacijski
figurativno popolnoma nasproten

vremenoslovje polar air polarni zrak
vremenoslovje polar front polarna fronta
geografija polar circle polarni krog
astronomija, matematika polar angle polarni kot
astronomija polar lights polarni sij
polar regions polarna področja
Polar Sea Severno ledeno morje
astronomija polar star polarnica, severnica
matematika polar equation polarna enačba