Franja

show-place [šóupleis] samostalnik
razstavno mesto (prostor); kraj z mnogimi znamenitostmi

shuffle² [šʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
mešati (karte), pomešati (se), zmešati, napraviti nered; izmotavati se, izgovarjati se, biti dvoličen; pri hoji podrsavati (z nogami), vleči noge za seboj, vleči se; porivati sem in tja; menjavati mesto (položaj, držo), vrteti se

to shuffle the cards mešati karte; figurativno menjati vloge; poskušati nov način, spremeniti svojo taktiko
to shuffle with one's feet vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
to shuffle into one's clothes zlesti v (svojo) obleko

siding [sáidiŋ] samostalnik
železnica stranski (ranžirni, industrijski) tir; gibanje ali nagnjenost na eno stran; podpora, podpiranje, pridružitev (with k)
ameriško vodoravno pribite deske na navpične stebre, ki tvorijo zid; razširjeno mesto v umetnem plovnem kanalu za srečanje dveh ladij

private siding industrijski tir

site [sit] masculin lega, položaj; pokrajina; (umetnostno) zgodovinsko pomembno mesto; (militaire)

ligne féminin de site strelna linija
site protégé zaščiteno naravno področje

situate¹ [sítjueit] prehodni glagol
situirati, dati, določiti mesto (prostor); postaviti (na določeno mesto); spraviti v neko lego (položaj)

slabbratura f okrušenje; okrušenost; okrušeno mesto

smudge [smʌ́dž]

1. samostalnik
umazanija, madež od umazanije, omadeževano mesto, packa (v pismu)
ameriško dušeč dim

smudge fire kadeč se ogenj (proti insektom, mrazu)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), zapackati (se); razmazati madež, razmazati se (tinta); omadeževati (ime)
ameriško (proti insektom ali mrazu) ščititi s kadečim se ognjem

soldadura ženski spol spajkanje, lotanje; spajkalno orodje; mesto spajkanja

eso no tiene soldadura (fig) s tem je konec

Sollbruchstelle, Soll-Bruchstelle, die, Technik predvideno prelomno mesto

sore¹ [sɔ:] samostalnik
rana, ranjeno mesto; vnetje
figurativno skrb, težava, jeza

an open sore odprta, nezaceljena rana (tudi figurativno)
bed-sore rana od dolgega ležanja, preležanina
eye sore figurativno grda stvar, ki žali oko
to re-open the old sores figurativno zopet odpreti stare rane

soror -ōris, f (iz indoev. *su̯esōr (refl. deblo *su̯e-); prim. skr. svásar- = sl. sestra = lit. sesuõ = got. swistar = stvnem. swester = nem. Schwester)

1. sestra: Enn. idr., Aeneas matri Eumenidum magnaeque sorori (Zemlji kot sestri Noči) ense ferit V.; v pl. sorores = Musae: Pr.; = Parcae: O., Cat., Mart.; = Danaides (50 Danajevih hčera): O., Pr., doctae sorores O., Tib. ali novem sorores O. = Musae, tristes sorores Tib. ali sorores tres H., O. (prim.: de tribus (sc. sororibus) una soror Pr.) ali triplices sorores O. = Parcae, crinitae angue sorores O. ali vipereae sorores O. ali sorores nocte genitae O. = Furiae; o živalih: sororem libentius etiam quam matrem equa comitatur Plin.

2. v širšem pomenu = soror patruelis bratranka, sestričn(ic)a: Ci. ep., o soror, o coniunx (Devkalion o Piri) O.

3. metaf.
a) kot ljubkovalna beseda sestr(ic)a = ljubljenka, ljubica, prijateljica, (so)družica, tovarišica (pri igrah): mearum vidistis si quam hic errantem forte sororem V., Acca soror V., sive sibi coniunx sive futura soror Tib., fratrem te vocat et soror vocatur Mart., quare non habeat quaeris, uxorem? habet sororem Mart., me vel sororem vel famulam voca (pravi Fajdra Hipolitu) Sen. tr.
b) sestra = sosužnja: Tert.
c) sestrinsko mesto: soror civitas Tert. (o Utiki).
d) (o podobnih ali povezanih stvareh) sestra oz. (v sl.) brat: soror dextrae (= levica) Pl., fessae succedit laeva sorori V. (Moret.), abiunctae paulo ante comae mea fata sorores lugebant Cat. bratje odstriženih las = ostali lasje, sopore caryotarum sorores Plin., iunctae nos sibi venimus sorores Mart., sorores veritatis Tert.; preg.: bonae mentis soror est paupertas Petr.

sostituire

A) v. tr. (pres. sostituisco)

1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo

soudure [sudür] féminin varjenje, spajkanje, lotanje; zalotano mesto, šiv

sans soudure brezšiven
soudure autogène avtogeno varjenje
le tuyau est crevé à la soudure cev je počila na šivu
faire une soudure à l'étain zalotati s cinom
(figuré) assurer, faire la soudure zadovoljiti povpraševanje, potrebe potrošnikov v času, ko je ponudba najšibkejša (npr. pred žetvijo ipd.)

sounding² [sáundiŋ] samostalnik
sondiranje; merjenje globine s svinčnico
(često množina), navtika mesto dovolj blizu obale za izmerjenje globine; sidrišče

out of soundings, off soundings na neizmerljivi vodni globini, figurativno brez trdnih tal pod nogami
to be in sounding biti blizu obale
to come into soundings, to strike soundings priti do dna
to get on soundings figurativno priti na znano področje (v pogovoru)
to take a sounding (z)meriti globino, figurativno raziskovati

speck¹ [spek]

1. samostalnik
majhen madež, maroga, peg(ic)a; drobec, prašek, mrvica, delček
figurativno točka, pikica; gnilo mesto (na sadju)

a speck of dust malce prahu
a speck of light svetlobna maroga (lisa)

2. prehodni glagol
posuti, pisano pobarvati z majhnimi madeži ali pegicami

a specked apple pegasto (lisasto, marogasto) jabolko

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

spout¹ [spáut] samostalnik
dulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; nosna odprtina kita; močan curek vode; izliv; (redko) pljusk, naliv dežja; majhen slap, kaskada; drča
zgodovina poševna cev, po kateri se spuščajo predmeti na določeno mesto (zlasti v zastavljalnici)
figurativno zastavljalnica

up the spout izčrpan, v veliki stiski, v škripcih; zastavljen
to go up the spout pogovorno biti zastavljen v zastavljalnici

Stadtansicht, die, pogled na mesto

Städtebild, das, pogled na mesto; upodobitev mesta

stadtkundig ki dobro pozna mesto