Franja

vótel creux, excavé, évidé

votlo drevo arbre creux
votla glava (figurativno) tête creuse (ali sans cervelle)
votli glas voix creuse (ali caverneuse)
votla mera mesure ženski spol de capacité
votli zob dent creuse
votlo doneti sonner (le) creux

vótel hueco; ahuecado; excavado

votla glava cabeza f hueca
votel mera medida f de capacidad
votel oreh nuez f vacía
votel zob diente m cariado

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

waist [wéist] samostalnik
stas, život, pas, opasje; najožji del kakega predmeta; životec, steznik; jopica, majica (za otroke)
navtika srednji del ladje

up to the waist do (višine) pasu
waist measurement mera čez pas
she has a small waist ozka je čez pas, vitka je v pasu
to grip round the waist šport zgrabiti okoli pasu

zadôsten (-tna -o) adj. sufficiente, bastante:
zadosten dokaz, razlog una prova, un motivo sufficiente
zadostna mera, količina misura, quantità sufficiente
šol. zadostna ocena (voto) sufficiente, sufficienza

zȁjedničkī -ā -ō
1. skupni: -a zemlja, imovina; naći zajednički jezik; zajednički sadržilac mat. skupna mera; zajednički višekratnik mat. skupni mnogokratnik; zajednički imenilac, imenitelj, nazivnik mat. skupni imenovalec; -a mjera mat. skupna mera
2. občni: -a imenica lingv. občno ime

zaščíten protective; shielding

zaščítna barva zoologija protective colouring
zaščítna carina protective tariff
zaščítni bog tutelary god
zaščítna čelada safety helmet, protective helmet, crash helmet
zaščítni pokrov avtomobilizem bonnet, ZDA hood, aeronavtika cockpit cover
zaščítno cepljenje protective inoculation
sistem zaščítne carine protectionism
zagovornik zaščítne carine protectionist
zaščítna mera, ukrep protective (ali preventive) measure
zaščítna ograja guard rail, parapet
zaščítna plast protective layer
zaščítna prevleka protective coating
zaščítno spremstvo safe-conduct, escort, (na morju) convoy, aeronavtika air cover
zaščítno sredstvo (proti) preservative, preventive, preventative (against)
zaščítna streha protective roof, shed, shelter, penthouse
zaščítna straža escort, safeguard
zaščítni zid, stena safety wall
tovarniški zaščítni znak trademark
zaščítna obleka protective clothes pl
zaščítna očala (a pair of) protective (ali safety) goggles

zvezdni čas stalna zveza
astronomija (časovna mera) ▸ csillagászati idő
Sopomenke: siderski čas

zvrhan (-a, -o) gerüttelt voll, gehäuft voll
zvrhana mera česa ein gerüttelt Maß an

zvŕhan(o poln) stricken

zvŕhana mera žita a stricken measure of corn

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.

ἀρτάβη, ἡ ion. perzijska mera, merica, mernik (okrog 56 l.).

ἀρυστήρ, ῆρος, ὁ zajemalo, korec, mera za tekočino (= κοτύλη) 0,275 l.

βάτος², ὁ bat (mera, ki je držala krog 40 l) NT.

γωνία, ἡ, ion. -ίη 1. kot, ogel. 2. ogelna mera, oglomer, kotnik. 3. NT ogelni kamen, ogelnik.

καπίθη, ἡ kapita, perzijska mera = δύο χοίνικες (okoli 2 l).

κόγχη, ἡ [Et. lat. congius, mera za tekočino] školjka.

κόρος³, ὁ kor, korec (mera = 6 atiških medimnov) NT.

μέδιμνος, ὁ, ἡ grška mera za žito, v Atiki (= 48 χοίνικες) = 52,5 l, mernik, vagan; v pregovoru: μεδίμνῳ ἀπομετρέομαι τὸ ἀργύριον merim denar z merniki = imam denarja na mernike.