Franja

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obolel pridevnik
(o bolezni) ▸ megbetegedettŠtevilo obolelih otrok se vsako leto poveča za tri odstotke. ▸ A megbetegedett gyermekek száma éves szinten három százalékkal nő.Bodoči veterinarji se ponavadi odločijo za študij, ker želijo zdraviti obolele živali. ▸ A leendő állatorvosok általában azért döntenek ezen felsőfokú tanulmányok mellett, mert szeretnék gyógyítani a megbetegedett állatokat.
V vročih dneh obolele rastline hitreje ovenijo kakor zdrave. ▸ Meleg napokon a megbetegedett növények gyorsabban megfonnyadnak, mint az egészségesek.

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obsodíti to sentence (na smrt to death); to condemn (na smrt to death); to find guilty (of), to give judgment against

obsodíti na globo to fine
vnaprej obsodíti to prejudge, to foredoom
obsodíti na plačilo stroškov to award costs against someone
obsodíti na težko delo to sentence to hard labour
obsodíti na 5 let ječe to sentence to five years' imprisonment
pogojno obsodíti to put on probation
obsodíti pogojno na eno leto to bind over for a year

oc-cubō -āre -cubuī -cubitūrus (ob in cubāre)

1. ležati, na straži stati pred čim: quoi bini custodes … occubant Pl.

2. mrtev ležati, v grobu počivati: patriā urbe V., ad tumulum, quo occubat Hector V., consul pro vestrā victoriā morte occubans L., flebili leto Sen. tr.

odločil|en (-na, -no) entscheidend (za izid vojne kriegsentscheidend, za izid igre spielentscheidend), ausschlaggebend, maßgeblich, -bestimmend (za usodo schicksalbestimmend, za strukturo strukturbestimmend, za življenje lebensbestimmend); sprememba: (radikalen) einschneidend
biti odločilen den Ausschlag geben, entscheidend sein, entscheiden, an (etwas) maßgeblich beteiligt sein
Entscheidungs- (bitka die Entscheidungsschlacht, tekma das Entscheidungsspiel)
odločilna točka der springende Punkt
(ključni) Stich- (dan der Stichtag, leto das Stichjahr)
odločilni glas die entscheidende Stimme, Dezisivstimme, der Stichentscheid
odločilno vprašanje die Gretchenfrage

odločílen décisif, critique; crucial, déterminant

odločilna bitka, zmaga bataille ženski spol, victoire ženski spol décisive
odločilen glas voix ženski spol prépondérante
odločilno leto année ženski spol cruciale
odločilen razlog raison ženski spol déterminante
odločilna točka point moški spol crucial
odločilen trenutek moment moški spol décisif (ali critique)

okróg¹ adv.

1. all'intorno, intorno:
okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta

2. attorno, in giro:
okrog hoditi andare in giro, gironzolare

3. circa, all'incirca:
tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
spet je leto okrog ancora un anno è finito
pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare

olimpijsk|i (-a, -o) olympisch; Olympia- (stadion das Olympiastadion, zmagovalec der Olympiasieger, reprezentanca die Olympiamannschaft, die Olympiaauswahl, zmagovalka die Olympiasiegerin, zmaga der Olympiasieg, leto das Olympiajahr, mesto das Olympiadorf)

oranžna žoga frazem
(o košarki) približek prevedka ▸ narancssárga labda [kosárlabda]
Nekaj časa je nato skupaj treniral tako košarko kot nogomet, a vendarle je oranžna žoga prevladala. ▸ Ezt követően egy ideig kosárlabda- és futballedzésekre is járt, de végül a narancssárga labda kerekedett felül.
Čeravno se je od oranžne žoge dokončno poslovil pred desetletjem, s svojo blagovno znamko še vedno zasluži 80 milijonov dolarjev na leto! ▸ Ugyan már egy évtizede véglegesen búcsút intett a narancssárga labdának, saját márkájával még mindig évente 80 millió dollárt keres.

orbi-ficō -āre (orbus in facere) narediti (povzročiti), da kdo nima otrok, vzeti (jemati) komu otroke, osirotiti: pernici orbificor liberorum leto et tabificabili Acc. ap. Non.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

oseminšéstdeseti (-a -o) numer. sessantottesimo; sessantotto:
polit. oseminšestdeseto leto il sessantotto

osoréj à cette heure-ci, en ce temps-ci

leto osorej il y a aujourd'hui un an

ošpice samostalnik
(nalezljiva bolezen) ▸ kanyaróKo je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.

other¹ [ʌ́ðə] pridevnik
drug, ostali, drugačen

the other day ondan
every other vsak drug
every other year vsako drugo leto
on the other hand po drugi plati
far other from ours čisto drugačen od našega
other than razen, različen
just the other way; ali the other way around ravno nasprotno, povsem drugače

ouvert, e [uvɛr, t] adjectif odprt, prost, dostopen; odkritosrčen

tout grand ouvert na stežaj odprt
à bras ouverts (figuré) z odprtimi rokami
à bureau, guichet ouvert (commerce) proti predložitvi
à circuit ouvert (él) brez toka
à cœur ouvert odkrito(srčno)
à livre ouvert (musique) brez priprave (igrati)
compétition féminin très ouverte (sport) tekma z negotovim izidom
tenir table ouverte biti gostoljuben
appétit masculin ouvert dober tek, apetit
crédit masculin ouvert odprt kredit
esprit masculin ouvert bistra glava
lettre féminin ouverte odprto pismo (v časopisu)
port masculin ouvert svobodno pristanišče
ville féminin ouverte (militaire) odprto mesto
ouvert toute l'année odprto vse leto
avoir l'œil ouvert, l'oreille ouverte imeti odprte oči, odprta ušesa

òzimačan -čna -o zimski: -a krava krava, ki ostane leto dni jalova in jo molzejo tudi pozimi

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.