Franja

untar na-, po-, za-mazati; (na)maziliti

untar el carro, untar la mano (fig) podkupiti koga
untar con (ali: de) grasa namastiti
pan untado con manteca kruh z maslom

vès, vsà, vsè tout, entier, total

ves kruh tout le pain
vse mesto toute la ville, la ville entière
ves Pariz tout Paris
ves svet le monde entier
vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
ves (božji) dan toute la (sainte) journée
vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
vse dni tous les jours
ves čas tout le temps
iz vsega srca de tout (mon) cœur
mi vsi nous tous
skoraj vsi presque tous, la presque totalité
kljub vsemu malgré tout
biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

à vie za vse življenje, dosmrtno
pension féminin à vie dosmrtna penzija
en vie pri življenju, živ
au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
italien y va de la vie gre za življenje
jamais de la vie nikoli
pour la vie za vedno
sans vie brez življenja, neživ; brez moči
sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
la vie durant vse (svoje) življenje
avoir la vie dure biti trdoživ
devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
gagner sa vie služiti si svoj kruh
mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
coût masculin de la vie življenjski stroški
dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
niveau masculin de la vie življenjski standard
question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
régime masculin; train masculin de vie način življenja
vie de chien (figuré) pasje življenje
vie chère drago življenje, draginja
vie en commun skupno življenje
vie économique gospodarsko življenje
vie de misère bedno življenje
vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
risquer sa vie tvegati svoje življenje

víno (-a) n

1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa

2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni

vitamínsko adv.
vitaminsko obogatiti kruh arricchire, potenziare il pane di, con vitamine

vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m

dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
čemerna, »pasja« volja humor m de perros
biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
biti komu na voljo estar a la disposición de alg
imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
kjer je volja, tam je moč querer es poder

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vsadíti to plant; to implant (v in)

vsadíti kruh v peč to shove the loaves into the oven

vsakdánji quotidien, de tous les jours , figurativno ordinaire, banal

naš vsakdanji kruh notre pain quotidien

vsakdánji (-a -e) adj. quotidiano; comune, dozzinale; feriale; ordinario, usuale:
vsakdanji kruh pane quotidiano
vsakdanja obleka vestito ordinario, dozzinale
popiti vsakdanjo kavo bere il caffè usuale, di rito

vsakdánji de cada día, cotidiano, diario ; fig banal, trivial

služiti si svoj vsakdanji kruh trabajar para ganar el sustento diario

vzhájati to rise

sonce vzhaja the sun rises (oziroma is rising)
vzhajajoče sonce the rising sun
kruh vzhaja the bread rises (oziroma is rising)
vzhajan kruh bread that has risen

wheat [wi:t] samostalnik
pšenica; pšenično zrno
množina vrste pšenice
ameriško žito

wheat bread, flour pšeničen kruh, pšenična moka
wheat-fed s pšenico krmljen
wheat crop, wheat harvest žetev pšenice
wheat -coloured pšenične barve

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel

win^*2 [win] prehodni glagol
dobiti (from od)
pridobiti, doseči; zaslužiti, dobiti pri kartanju, v igri
vojska osvojiti, priti (do cilja); pregovoriti, premamiti
neprehodni glagol
zmagati, biti zmagovalec, imeti uspeh, priti do cilja

to win one's blue dobiti pravico za nošenje modre oznake (Oxfordske ali Cambridgeske univerze) po nastopih na dirkah, tekmah
to win s.o. to consent pregovoriti koga k privolitvi
to win one's bread služiti si (svoj) kruh
to win fame (fortune, a victory) doseči slavo (bogastvo, zmago)
to win hands down z lahkoto (igraje) zmagati
to win home priti, dospeti domov
to win loose (ali free; ali clear) otresti se, osvoboditi se
to win a livelihood preživljati se
to win £ 3 off s.o. dobiti 3 funte od koga v igri
to win gold from ore pridobivati zlato iz rude
to win a prize dobiti nagrado
to win to the shore doseči obalo, priti do obale, brega
to win one's spurs figurativno postati vitez
to win the toss dobiti pri igri za denar, pri kartanju za denar
to win one's way priti do, doseči; napraviti svojo pot, prispeti; prodreti, uspeti
to win a victory (glory) zmagati (proslaviti se)
to win a wife dobiti si, najti ženo (za zakon)

wrest [rest]

1. samostalnik
povlek, poteg, sunek, hiter obrat; iztrganje, izvitje
glasba kladivce za uglaševanje (harfe)
tehnično razperilo, razvodka

2. prehodni glagol
(s silo) trgati, vleči, z naporom dobiti ali izsiliti
figurativno odvrniti, speljati v stran; skriviti, popačiti (besedilo itd.)

to wrest a living from barren land iz neplodne zemlje z velikim trudom izsiliti svoj vsakdanji kruh (življenjski obstanek)

zadah|el (-la, -lo) dumpf, dumpfig (kruh je zadah das Brot ist/riecht/schmeckt dumpf/dumpfig)

zagábiti se to disgust, to sicken

mastna hrana se mi je zagabila rich food sickens me
ta prizor se mi je zagabil this sight sickened me
zagabilo se mi je delati vedno eno in isto I am sick of doing the same thing
življenje se mu je zagabilo he is sick (ali weary) of life
kruh se nam nikoli ne zagabi bread never turns the stomach
zagabi se mi it makes me sick

zamoledováti (-újem) perf. supplicare, mendicare; pregare, invocare:
zamoledovati za kruh mendicare il pane