Franja

плести plesti, spletati; govoriti neumnosti, lagati, kvasiti;

присвистывать, присвистнуть požvižga(va)ti; piskajoče govoriti

противоречить ugovarjati, nasprotovati, proti govoriti

прямить (gov.) ravnati (kaj krivega); (zast.) govoriti in ravnati naravnost

путать zapletati, zamotavati; govoriti zmedeno; zamenjavati (kaj s čim); mešati; (gov.) vmešavati (koga v kaj);
п.ноги лошадей natikati konjem spone na noge;

сипеть biti hripav, hripavo govoriti, hripati

темнить temniti, zatemnjevati; (gov.) govoriti zmedeno, nejasno

хрипеть hropsti; hripavo govoriti

a prep.

1. (pred nedoločnikom)
□ a vorbi govoriti

2. od
□ mamă a patru copii mati štirih otrok

3. po
□ miroase a fum smrdi po dimu
□ trei saci a zece kilograme tri vreče po deset kilogramov
□ de-a latul počez

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

above¹ [əbʌ́v] predlog
nad, preko; več kakor

above all predvsem
above one hour več kot eno uro
to be above s.o. prekašati koga
to be above o.s. biti domišljav
above comprehension nerazumljiv
to speak above s.o.'s head govoriti preučeno za koga
trgovina above par nad pariteto
he is above suspicion ne moremo ga obdolžiti
he is above doing it preponosen je, da bi to storil, pod častjo mu je
those above me moji predstojniki

absurdité [-dite] féminin nesmiselnost, absurdnost, nelogičnost, nespametnost, smešnost, neumnost

dire des absurdités govoriti neumnosti

accetta f sekira:
tagliato con l'accetta grobo narejeno, pren. neotesanec
darsi l'accetta sui piedi pren. škoditi samemu sebi, govoriti protislovno, izpodbijati lastne trditve

accōrto agg.

1. preudaren:
usare parole accorte govoriti preudarno
essere, stare accorto paziti, biti pozoren
fare accorto qcn. di qcs. opozoriti koga na kaj

2. bister, zvit, premeten

adagio¹ avv.

1. počasi, polagoma:
camminare, parlare adagio hoditi, govoriti počasi

2. previdno, rahlo, oprezno, pazljivo:
posare adagio un oggetto fragile pazljivo položiti krhek predmet
adagio con le vostre critiche! bodite previdni s svojo kritiko!
PREGOVORI: adagio, Biagio! šalj. ne hvali dneva pred večerom!, le počasi!

3. glasba adagio

adefesio moški spol nesmisel; smešna oseba

hablar adefesios čvekati, nesmiselne stvari govoriti

afektíran (-a -o) adj. (nenaraven, izumetničen) pieno di affettazione, lezioso, studiato, affettato, svenevole; manierato, prezioso:
govoriti z afektiranim glasom parlare in tono lezioso, pieno di affettazione

affilée [-le]

d'affilée nepretrgoma, zaporedoma, po vrsti
parler deux heures d'affilée govoriti dve uri nepretrgoma

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list