Franja

tírnica (-e) f

1. rotaia:
tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

2. guida, binario:
tirnice za zavese binario da tenda

3. fiz. traiettoria

4. pren. binario:
teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
kontaktna tirnica sbarra collettrice
vodilna tirnica controrotaia
strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa

tírničen (-čna -o) adj. di, della rotaia:
tirnična glava fungo della rotaia

tirničn|i (-a, -o) Schienen-, Gleis- (stik der Schienenstoß, transport die Gleisförderung, glava der Schienenkopf, spojka die Schienenlasche, vozilo der Gleiskraftwagen, das Schienenfahrzeug)

titolo m

1. naslov:
titoli di testa film filmska glava; špica

2. pravo pravni naslov; pravica:
a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
titolo di reato naslov kaznivega dejanja

3. naslov, naziv, titula:
titoli accademici akademski nazivi
titolo di campione šampionski naslov
titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)

4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem

5. ekst. pren. pravica
a titolo di kot, za:
a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
con giusto titolo upravičeno
aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost

6. ekst. vrednostni papir:
titoli di Stato državne obveznice

7. publ. naslov

8. kem., tekstil titer:
titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)

9. (slovarsko) geslo, lema

10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

tŕd boj fierce fight
tŕdi časi hard times pl
tŕdo delo hard work
tŕde besede harsh words pl
tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
tŕd les hardwood, firm wood
tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
tŕd prepečenec, dvopek hard tack
tŕdega srca hard of heart
tŕd (hud) udarec a hard blow
tŕda usoda hard lot, cruel fate
tŕda voda hard water
tŕdo življenje hard life
biti tŕd od strahu to be scared stiff
za denar je trda (figurativno) money is tight
zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
postati tŕd to harden, to grow hard

trophée [trɔfe] masculin trofeja; znak zmage zmagoslavno znamenje; premaganemu sovražniku odvzet plen

trophée de chasse lovska trofeja, nagačena glava ubite živali
faire trophée de quelque chose ponašati se s čim

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

tvój (tvôja -e)

A) adj.

1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu

B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ugreznjen [é] (-a, -o) eingetieft; dolina: eingeschnitten; rastlinstvo, botanika versenkt; Senk-, Senkungs- (glava der Senkkopf, obala die Senkungsküste)

upper¹ [ʌ́pə] pridevnik
gornji, višji
figurativno višji, vzvišenejši

upper arm nadlaket
upper brain veliki možgani
upper circle gledališče drugi balkon, druga vrsta
upper classes gornji sloji (družbe)
upper coat površnik
upper crust skorja (kruha itd.), ameriško, sleng premožni sloji družbe
the Upper House Gornji (lordski) dom
upper leather gornje usnje (za čevlje)
upper dog sleng zmagovalec
upper hand premoč, nadvlada
upper lip gornja ustnica
the upper Rhine gornji Ren
upper storey gornje nadstropje; figurativno glava, pamet, možgani
the upper ten (thousand) plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družba
upper works navtika deli ladje nad vodno površino
to get the upper hand dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvo
he has something wrong in his upper storey v njegovi glavi ni vse v redu

valjev (-a, -o) Zylinder- (glava tehnika der Zylinderkopf)

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

vénčati couronner

venčati koga za kralja (cesarja) couronner (ali cerkveno sacrer) quelqu'un roi (empereur)
venčan z uspehom couronné de succès
venčana glava tête couronnée

vénčati coronar (tudi fig)

venčati se coronarse
venčati (koga) za kralja coronar rey (a alg)
venčan z uspehom coronado por el éxito
venčana glava testa f coronada

vijáčen (-čna -o) adj. di, della vite:
vijačna glava testa della vite
vijačni navoj filetto della vite
strojn. vijačna črpalka pompa a elica
navt. vijačna gred albero portaelica
žel. vijačna spenjača tenditore
vijačna stiskalnica torchio a vite
elektr. vijačna varovalka fusibile a vite
strojn. vijačni ključ voltamaschio
teh. vijačni mehanizem meccanismo a vite volvente
navt. vijačni pogon propulsione a elica
šport. vijačni skok vite
strojn. vijačni žebelj vite-chiodo
vijačno dvigalo martinetto a vite
teh. vijačno kolo ruota ipoide

vijak¹ moški spol (-a …) die Schraube (gibalni Bewegungsschraube, ledeni Eisschraube, lesni Holzschraube, napenjalni/natezni Spannschraube, naravnalni Anstellschraube, Feststellschraube, narebričen Rändelschraube, nastavni, uravnalni, regulirni Einstellschraube, omejevalni Anschlagschraube, pločevinski Blechschraube, poglobljeni, vgrezni Senkschraube, pritezni Knebelschraube, pritrdilni Befestigungsschraube, Hakenschraube, privojni Klemmschraube, sidrni Ankerschraube, stiskalni [Preßschraube] Pressschraube, štirirobi Vierkantschraube, velikostni [Paßschraube] Passschraube, vezni s krajcem Bundschraube, kolesa Radschraube, s kladivasto glavo Hammerkopfschraube, s križasto glavo Kreuzschlitzschraube, za dvojni prag Kuppelschraube, za kamen Steinschraube, za naravnavanje, nastavitev Justierungsschraube, Justierschraube, za nastavljanje Stellschraube, z zarezo Schlitzschraube, zatični, stojni Stiftschraube)
figurativno davčni vijak Steuerschraube
… vijaka Schrauben-
(glava der Schraubenkopf, zareza der Schraubenschlitz)
priviti vijak die Schraube anziehen
pritrditi z vijaki anschrauben
spojiti z vijaki zusammenschrauben, verschrauben, [aneinanderschrauben] aneinander schrauben