Franja

zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.

1. cambiare, scambiare:
zamenjati denar cambiare il denaro
zamenjati bivališče cambiare residenza
zamenjati službo cambiare lavoro

2. cambiare, sostituire:
trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori

3. dare il cambio, sostituire:
čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale

4. sostituirsi, sottentrare:
noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare

5. scambiare:
zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

žènče -eta s, žênčica ž, žènica ž ženica, ženskica: onoliko žgebavo ženče, ko čvarak, a kadro da dva coveka tabana po volji sposobna, da dva dedca vrti, kakor jo je volja

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.

αὐχήν, ένος, ὁ 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

δαίομαι ep. ion. poet. [Et. kor. dā(i), gršk.: δατέομαι, δαίς, δαίτη, δαιτρός, δαίνυμι; nem. Zeit, stvn. zît iz dī-t. – Obl. fut. δᾰ́σομαι, aor. ἐδασάμην, (ep. tudi σσ), pf. 3 sg. pass. δέδασται, 3 pl. δεδαίαται]. 1. med. a) podelim, razdelim zase τινί τι; τρεῖς μοίρας τι razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)mesarim. 2. pass. razdeljen sem, δίχθα na dva dela; δαίεταί μοι ἦτορ srce mi poka.

δί-γλωσσος 2 vešč dveh jezikov, dva jezika govoreč, dvojezičen.

δίδῠμος 3 in 2 [Et. δι (gl. δίς) + δυ-μος] dvojen, dvojnat, dva, oba; pl. οἱ δίδυμοι dvojčki; jajca.

δι-όργυιος 2 (ὀργυιά) dva sežnja dolg, visok, globok.

δί-πηχυς, υ [gen. -εος, n. pl. -χεα, -χη] dva vatla dolg.

δί-πλεθρος 2 dvopletrski, dva pletra velik, dolg.

δι-πλόος 3, skrč. διπλοῦς, ἡ, οῦν, ion. διπλέη, comp. NT διπλότερος dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel "falten", nem. zwiefaltig; διπλάσιος iz διπλάτιος] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; διπλῆν παίω še enkrat (drugikrat) udarim, χλαῖνα obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, διπλῇ χειρί drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. τὸ διπλοῦν dvojno, dvojina.

δί-πους, ποδος, ὁ, ἡ 1. dvonog. 2. dva črevlja dolg.

(δίπτυξ), δί-πτυχος 2 (πτύσσω) ep. ion. dvakrat, v dve gubi preganjen, dvoguben, dva; δίπτυχα (acc.) ποιῶ zganem, zložim v dve gubi; zavijem meso v dvojno mezdro.

δισσ-άρχης, ου, ὁ poet. βασιλῆες, dva vladarja (Agamemnon in Menelaj).

δισσός 3 [Et. iz διχjος], at. διττός, ion. διξός 1. dvojen, dvojnat, dvogub; v pl. oba, dva. 2. dvoumen, dvoličen.