Franja

Zadetki iskanja

  • títula (naslov) título m

    doseči titulo sacar un título
  • título moški spol (plemiški, častni) naslov; naslov (knjige, filma); figurativno knjiga, delo; na(d)pis; poglavje, odstavek; naziv; diploma; dokument, dokazilo; povod, vzrok; pretveza; vrednosten papir; čistina (kovanca)

    título alcohólico alkoholna stopnja
    título hipotecario zadolžnica; zastavni listek
    título de propiedad lastninska pravica
    la página de título naslovna stran
    a título (de) na temelju, pod pretvezo
    a título de anticipo kot naplačilo
    a título de indemnización kot odškodnina
    a título de prueba za poskušnjo
    ¿a título de qué? iz kakšnega razloga? zakaj? s kakšno pravico?
    con justo título s polno pravico (upravičenostjo)
    fabricador de títulos ponarejevalec dokumentov
    sacar un título doseči naslov
    comprar el título plačati promocijske takse
  • tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

    tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
    do neke (določene) tóčke to a certain extent
    njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
    bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
    boleča tóčka (one's) sore point
    izhodiščna tóčka starting point, point of departure
    mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
    sporna tóčka point at issue
    stična tóčka point of contact
    kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
    zmaga po tóčkah winning on points
    dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
    doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
    izgubiti po tóčkah to lose on points
    premagati po tóčkah koga to outpoint someone
    priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
    spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • toucher1 [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

    se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
    pas touche! (familier) ne dotikaj se!
    touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
    toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
    où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
    toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
    toucher au but doseči cilj
    il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
    il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
    toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
    toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
    toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
    toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
    toucher le port zapluti v pristanišče
    toucher au port (figuré) bližati se cilju
    toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
    toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
    toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
    toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
    toucher au vif (figuré) zadeti v živo
    il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
    n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
    faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
    se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
    se toucher dans la main seči si v roko
    les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega
  • tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

    tratar con rigor strogo ravnati z
    le trató de loco rekel mu je norec
    tratar de tú tikati
    tratar mal slabo ravnati z
    tener que tratar con alg. imeti posla s kom
    tratar de govoriti o, pogajati se o
    tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
    tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
    tratar en lanas trgovati z volno
    tratarse iti za; (medsebojno) občevati
    no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
    ¿de qué se trata? za kaj gre?
  • trick1 [trik] samostalnik
    trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
    navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)

    full of tricks poln spletk
    the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
    the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
    none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
    to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
    to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
    I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
    to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
    he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
    he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
    I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
    to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)
  • try on prehodni glagol
    poskusiti, pomeriti (a new dress novo obleko)

    to try it on with s.o. sleng preskušati koga (da bi videli, kaj moremo doseči pri njem, zlasti pri ženski)
    no use trying it on with me pri meni je vse zaman (ne boš nič opravil, dosegel)
  • tūtēla -ae, f (tuēri)

    1. skrb, oskrba, oskrbovanje, vzdrževanje, ohranjanje, ohranitev, prehranitev, prehranjevanje, gojitev, gojenje, reja itd.: non sumptuosa Plin. iun., villarum, Capitolii Plin., viae Icti., classis Iust., pecudum silvestrium, boum Col., tenuiorum Suet., incolentium Sen. ph.

    2. nadzor, nadzorstvo, nadzorništvo, nadzorovanje, pozornost, pažnja, zavetništvo, zavetje, zaščita, zaščitništvo, varstvo, varovanje, obramba, branjenje, pokroviteljstvo, skrb, oskrba, jérobstvo: Caecil. fr. idr., sit in eius tutela Galliā Ci., salutem hominum in Iovis esse tutelā Ci., Apollinis in tutelā Athenae erant Ci., in alicuius dei esse tutelā Macr., dii, quorum tutelae ea loca erant L., tutelam ianuae gerere Pl., quibus est tutela per agros Pr., laus et industria latent in tutelā bellicae virtutis Ci., ut omnia illa prima naturae huius (sc. rationis) tutelae subiciantur Ci.

    3. occ. kot jur. t.t. varstvo = varuštvo, skrbništvo, vloga (naloga) varuha ali skrbnika, jérobstvo: Val. Max., Suet. idr., tutelam gerere L. ali administrare Icti., tutelam deponere L., aliquem alicui in tutelam tradere Pac. fr., alicuius tutelam accipere Varr., in suam tutelam venire Ci., Icti. ali pervenire N. ali suae tutelae fieri Sen. ph., Icti. postati polnoleten, doseči polnoletnost, postati samostojen, dorasti, iudicium tutelae Ci. sodna preiskava o varuštvu, actio tutelae Icti. tožba zaradi varuštva.

    4. meton.
    a) paznik, čuvaj, zavetni varuh, zavetnik, zaščitnik, ščit, zaščita, obramba, branilec, jérob: (sc. Philemon et Baucis) templi tutela fuere O., o tutela praesens Italiae (= Augustus) H., rerum tutela mearum (= Maecenas) H.; o bogu zaščitniku (zavetniku, varuhu): O., Petr., Sen. ph., Sil., Lact., Arn.; o neživem subj. zaščitna ograja: earum tutelarum genera IIII, unum naturale, alterum agreste, tertium militare, quartum fabrile Varr.
    b) varovanec: tutela Draconis Pr., pueri Deliae tutela deae H.; occ. varovančevo imetje: legitima Ci. ep., exigua Icti.
  • učínek effect (na on); result; consequence; impression

    delovni učínek efficiency
    brez učínka of no effect, ineffectually, without effect
    imeti učínek to have (ali to take) effect; to work on (ali upon), to leave an impression, to be effective (ali efficient, efficacious, operative)
    ne imeti učínka to have (ali to take) no effect, to prove ineffectual
    napraviti učínek na koga to leave an impression on someone
    doseči dober učínek to obtain a good result
    to ni imelo nobenega učínka nanj it had no effect on him, it did not affect him
    zdravilo ni imelo učínka the remedy did not work
    učínki vojne the results of the war
    učínki bolezni the results of a sickness
    plačilo po učínku ekonomija merit pay
    po učínku plačano delo piecework
    ni učínka brez vzroka every effect has its cause
  • učínek (-nka) m effetto, risultato, azione, prestazione, rendimento; virtù:
    doseči zaželeni učinek ottenere l'effetto voluto
    zdravilni učinki rastline le virtù medicinali di una pianta
    farm. diuretični učinek (zdravila) l'effetto diuretico (del farmaco)
    kem. fotokemični učinek effetto fotochimico
    učinek tople grede effetto serra
    pog. učinek mamila sbarellamento
    um. posebni, svetlobni, zvočni učinki effetti speciali, luminosi, acustici
  • učínek efecto m ; rendimiento m ; eficacia f

    zdravilen učinek efecto saludable
    brez učinka sin eficacia, sin efecto, ineficaz; inoperante; nulo
    s takojšnjim učinkom con efecto inmediato
    napraviti učinek na koga influir en alg
    doseči dober (slab) učinek hacer (ali producir) buen (mal) efecto
    imeti odločilen učinek producir un efecto decisivo
    ne priti do učinka no llegar a surtir efecto
    ostati brez učinka no producir ningún efecto
    ni učinka brez vzroka no hay efecto sin causa
    koristni učinek efecto m útil
    zakon o vzroku in učinku ley f de la causalidad
  • uspeh1 [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
    finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
    (uspešnica) der Kassenschlager
    prodajni uspeh der Renner
    uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
    (uspešna zadeva) ein guter Griff
    doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
    biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
    ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
    ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
    bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
    val uspehov die Erfolgswelle
    vest o uspehu die Erfolgsmeldung
    plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
    prepričan v uspeh erfolgssicher
    kronan z uspehom erfolggekrönt
    recept za uspeh das Erfolgsrezept
    možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
    krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
    lov za uspehom die Erfolghascherei
    |
    imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
    kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
    ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei
  • uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

    brez uspèha without success
    z uspèhom with success
    kronan z uspèhom successful; crowned with success
    beležiti uspèh to score a success
    čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
    doseči uspèh to achieve success
    vojaški uspèhi military successes
    pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
    imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
    imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
    izkazati se kot uspèh to turn out a success
    imeti malo uspèha to meet with little success
    imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
    gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
    film je imel velik uspèh the film was a great success
    želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
    skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
    uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success
  • uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
    uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
    uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
    šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
    doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato
  • valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

    valer un dineral stati ogromno denarja
    valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
    valer por dos veljati za dva
    valer mucho veliko vreden biti
    eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
    valer el precio biti vreden svoje cene
    hacer valer uveljaviti
    más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
    ¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
    ¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
    aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
    ¡eso no vale! tako ne gre!
    ¡vale! zdravstvuj!
    ¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
    valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
    eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
    tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
    no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
    no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
    valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
    valerse de alg. zateči se h komu
    ¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
    valerse de astucia uporabiti zvijačo
    valiéndose de amenazas z grožnjami
    valerse de un derecho uporabiti pravico
    valerse de todos los medios vse sile napeti
    valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • veliko1

    1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
    zelo veliko sehr viel, mächtig viel
    ne ravno veliko nicht gerade viel

    2.
    veliko … viel-
    (o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

    3.
    z veliko … (z obilo …) -reich
    (ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
    za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
    z veliko kapitala finanzkräftig
    ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
    veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
    (energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
    potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
    |
    biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
    veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
    veliko doseči v življenju: es weit bringen
    veliko govoričiti viele Worte machen
    imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
    imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
    veliko jesti ein starker Esser sein
    veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
    veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
    prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
    veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
    veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
    |
    veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
  • venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

    ne pas venir ne priti, izostati
    venir en courant priteči
    venir en voiture pripeljati se
    venir voir quelqu'un obiskati koga
    faire venir le médecin poklicati zdravnika
    faire venir quelque chose naročiti si kaj
    venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
    l'année qui vient prihodnje leto
    les générations à venir bodoče generacije
    il vient d'arriver pravkar je dospel
    vient de paraître pravkar izšlo
    s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
    il me vient à l'épaule on mi sega do rame
    venir à bout de uspeti, triumfirati nad
    venir à son but doseči svoj cilj
    venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
    en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
    en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
    venir à point ravno prav priti
    en venir là odločiti se za to
    en venir à la force uporabiti silo
    venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
    venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
    venir à rien propasti, propadati
    en venir à priti do
    ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
    laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
    voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
    ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
    se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)
  • verschaffen priskrbeti (sich si); sich verschaffen Respekt, [Gewißheit] Gewissheit: doseči; dajati, dati; das Vergnügen verschaffen biti v veselje; was verschafft mir das Vergnügen? čemu se imam zahvaliti (za)?