osevápiti se osèvāpīm se (t. sevap, ar.) narediti dobro delo: osevapio si se što si siromahu pomogao
outlier [áutlaiə] samostalnik
kdor ali kar je na zunanji strani; kdor ne stanuje v mestu, kdor se vozi na delo od drugje
geologija z erozijo ločen sloj
outwork1 [áutwə:k] samostalnik
vojska zunanja utrdba
figurativno branik; zunanje delo; hišno delo, delo doma
overtime1 [óuvətaim]
1. pridevnik
naduren
2. prislov
nadurno
3. samostalnik
nadurno delo, plačilo za nadurno delo
overwork1 [óuvəwə:k] samostalnik
prenaporno delo, dodatno delo, nadurno delo
palmārius 3 (palma) = palmaris2; subst. palmārium -iī, n
1. odvetnikova nagrada (plačilo, honorar) po dobljeni pravdi: Ulp.
2. glavno delo: Ter.
parage [paraž] masculin
1. predzimsko delo v vinogradih
2.
(vieilli)
de haut parage visokega rodu
parcelizzare v. tr. (pres. parcelizzo) parcelirati, skrajno razdrobiti delo (v podjetju)
parergon -ī, n (gr. πάρεργον) (po)stransko delo, dodatek, pristavje
1. v slikarstvu stranski okras, stranska figura, ki ne sodi h glavnemu delu: Plin., Vitr.
2. v pl. Parergōn libri Non. (neki Akcijev spis).
Parteiarbeit, die, delo za stranko
pastiche [pastiš] masculin posnemanje, pasticcio, umetniško delo iz motivov raznih avtorjev; vieilli opera, sestavljena iz napevov iz drugih oper
pečalbárstvo s pečalbarstvo, delo na tujem: pečalbarstvo je odraz socijalnih prilika u dotičnoj zemlji
pendeln nihati; gibati se sem ter tja; voziti se na delo v drug kraj; figurativ omahovati; zwischen Extremen hin und her pendeln padati iz skrajnosti v skrajnost
Pendelverkehr, der, vožnje na delo
pendō -ere, pependī, pēnsum
I.
1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.
2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.
3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.
4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —
II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod
1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.
2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.
pensum [pɛ̃sɔm] masculin kazenska naloga (v šoli); dolgo in dolgočasno pismeno delo
pénsum moški spol kazenska naloga, naloženo delo