Franja

repentīnus 3 (repens) nagel, (iz)nenaden, nepričakovan: Suet. idr., amor Ci., heres Ci., homines Ci., vis repentina et inexpectata Ci., adventus C., motus Galliae C., visus N., repentina vis N. nasilno dejanje, exercitus L. v naglici zbrana, repentina et ex virtute nobilitas L., venenum T. naglo delujoč (učinkujoč); occ. nepripravljen, improviziran (o osebah in stvareh): repentina noscitis Ap.; de repentino ali derepentino Ap. naglo. Od tod adv. abl. n repentīnō naglo, nanagloma, hipoma, hitro, nahitro(ma), naenkrat, iznenada, nenadoma, nepričakovano: Afr. fr., Pl., Auct. b. Alx. idr., repentino moritur Ci., repentino eruptionem fecerunt C.

répréhensible [repreɑ̃sibl] adjectif vreden graje; kazniv

acte masculin répréhensible kaznivo dejanje

repugnant [ripʌ́gnənt] pridevnik (repugnantly prislov)
odvraten, zoprn, odbijajoč, neprijeten, antipatičen (to s.o. komu)
protisloven, nasproten (to sth. čemu)
nezdružljiv, nekompatibilen, neskladen, nesoglasen (with z)

an act repugnant to my sense of honour dejanje, ki se upira mojemu čutu za čast

répugnant, e [repünjɑ̃, t] adjectif odvraten, zoprn, gnusen, ostuden

action féminin répugnante gnusno, odvratno dejanje

rógati se (-am se) imperf. refl. burlarsi di qcn., deridere qcn., farsi beffe di qcn.; beffeggiare, schernire, sbertucciare qcn.:
pren. dejanje, ki se roga zdravemu razumu un'azione che offende il comune buon senso

rotten [rɔtn] pridevnik (rottenly prislov)
gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe)
pogovorno grd (o vremenu)
figurativno pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben
sleng beden, odvraten, gnusen

a rotten business umazan posel (zadeva)
rotten egg gnilo jajce
rotten luck grda (vražja) smola
a rotten play strašansko slaba gledališka igra
Rotten Row jahalna pot v Hydeparku
rotten to the core do stržena gnil, figurativno skoz in skoz pokvarjen
a rotten trick surovo, objestno dejanje
rotten weather zelo grdo vreme
to get rotten zgniti; pokvariti se
something is rotten in the state of Denmark nekaj je gnilega v državi Danski

rückfällig povratniški, recidiven; rückfällig werden ponovno storiti kaznivo dejanje

ruffianism [rʌ́fjənizəm] samostalnik
surovo (grobo, nasilno, brutalno) ravnanje ali vedenje; lopovstvo, zlikovstvo, apaštvo

a piece of ruffianism (brezobzirna) nasilnost, nasilno dejanje

sabotage [sǽbəta:ž]

1. samostalnik
sabotaža, namerno oviranje dela ali normalnega poslovanja; uničenje naprav, strojev itd. iz političnih ali drugih razlogov

act of sabotage sabotažno dejanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zlonamerno pokvariti ali uničiti napravo ali stroj; ovirati delo, namerno zavirati ali motiti; sabotirati

sabotážen (of) sabotage

sabotážna četa vojska commando (troop), ZDA rangers pl
član sabotážne čete commando, ZDA ranger
sabotážno dejanje act of sabotage
izvesti sabotážna dejanja to carry out acts of sabotage

sabotážen de sabotage

sabotažno dejanje actc
rn de sabotage

sabotážen

sabotažno dejanje acto m de sabotaje

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

scélératesse [seleratɛs] féminin hudobnost, zlobnost, zlikovstvo, nizkotnost, hudobija, zahrbtnost

commettre une scélératesse zakriviti, napraviti hudobijo, zahrbtno dejanje

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

scrīptūra -ae, f (scrībere)

1. (mejna) črta, linija, poteza: supercilia usque ad mālarum scripturam currentia PETR.

2. pisanje (kot dejanje), pis: mendum scripturae CAECINA AP. CI. EP. pisna pomota, plura verbo quam scripturā mandata dedimus PLANCUS AP CI. EP. ustno kot pis(me)no, minium in voluminum quoque scriptura usurpatur PLIN.

3. pisanje = opisovanje, spisovanje, pisava, slog: scripturā aliquid persequi CI. EP., tenuis oratio et scriptura levis TER. ali hanc (sc. orationem) ipsa profecto assidua ac diligens scriptura superabit CI. pisava, slog, carmen perplexius scripturae genere L., qui hoc genus scripturae (zgodovinopisja) leve iudicant N., scriptura eorum, qui veteres populi res composuere T., genus scripturae (= saturas) excoluit SUET., edebat per libellos scripturā brevi SUET. napisano z malo besedami.

4. meton.
a) pisanje = kar je (na)pisano, spis: ne cum poëta scriptura evanesceret TER. pesnitev, disciplinarum (sc. Etruscarum) scripturae VITR., diurna actorum scriptura T. dnevniki, in altera scriptura VAL. MAX., scriptura divina (sancta, sacra) ECCL. ali samo scriptura ECCL. sveto pismo.
b) pis(me)na prošnja: per alios desideriorum indice missā scripturā AMM.
c) napis: VAL. MAX. idr., statuae aetatem scriptura indicat VELL.
d) nakazilo ali ukaz menjalcu denarja za izplačilo kake vsote: scriptura mensae DON.
e) črka (besedilo) zakona, pisani zakon: cum per ignorantiam scripturae multa commissa fierent SUET.
f) pisano oporočno določilo, oporoka, volilo: Q. idr., ex superiore et ex inferiore scriptura docendum id, quod quaeratur CI., scriptura suprema COD. TH.
g) pri vpisovanju plačani (plačevani) davek od državnih pašnikov, pašnina: VARR., scripturam unde dent PL., vectigal ex scriptura CI., magistri scripturae CI. EP. pašninski predstojniki (nadzorniki, ravnatelji), in scriptura Siciliae pro magistro est CI. je namestnik pašninskega predstojnika (nadzornika, ravnatelja), je pašninski podpredstojnik (podnadzornik, podravnatelj), operas in scriptura pro magistro dare CI. EP. nadomeščati pašninskega predstojnika (nadzornika, ravnatelja).

secondo¹

A) agg.

1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti

2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero

3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben

4. knjižno ugoden

B) m

1. drugi, drugo

2. kulin. druga, glavna jed

3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj

4. sekundant

5. navt. drugi oficir

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

sī, stlat. sei (star. lok. sg. n *su̯-; prim. lat. sic, volskovsko se pis = si quis, osk. svaí in suae = umbr. sve = lat. si, gr. εἰ [star. loc. sg. n.] = dor. αἰ če, ako, ὥς tako, got. swa = stvnem. sō = nem. so) conj.

I. v kondicionalnih stavkih z ind. in cj. vseh časov (naklon ni odvisen od veznika, ampak se ravna po glag. v glavnem stavku)

1. če, ako, ko; realno: si amitti vita beata potest, beata esse non potest CI., deus si mundum procreavit, gubernat etiam CI., si leges tibi displicebant, licebat tibi urbem relinquere CI., naturam si sequemur ducem, numquam aberrabimus CI., si vos non tenent foedera vestra ... ne nos quidem Hasdrubalis foedus ... obligare potuit L.; potencialno: dies deficiat, si velim numerare CI., si iniuriae non sint, haud saepe auxilii egeas S., si a corona relictus sim, non queam dicere CI.; irealno: si iis videretur, alter eorum veniret L., Sicilia, si una voce loqueretur, hoc diceret CI., quantus fuisses, si illius diei mentem servare potuisses! CI., quod certe non fecisset, si suum numerum naves haberent CI., quas (sc. naves) si occupavissent, pontum ac mare totum in sua potestate haberent C. Posebne zveze in rekla: si minus če ne, ako (pa) ne, ko (pa) ne: si id minus consequi possumus CI., si id minus vellet C.; v enakem pomenu tudi si non: PLIN. IUN. idr., si non faciat, eum adversus rem publicam facturum videri C.; si modo si quidem, gl. sī-quidem; če (ako) le: si modo interpretari potuero CI., si modo ... haud indignos iudicas, quos ... tuearis L., si tamen illi non gravantur PLIN. IUN.; si forte če (ako) morda, če morebiti: si forte nunc adsit CI., si forte possit L.; si tamen, si ... tum (tunc) če (ako) ... tedaj: si vestra manus violasset dona Minervae, tum magnum exitium ... Priami imperio ... futurum V.; v relat. zvezi quod si (quodsi) in če, če torej: SEN. PH. idr., quod si omnis eius oratio offendit CI., quodsi locus Miloni datus esset, probasset profecto tibi ipsi CI., quod si veteris contumeliae oblivisci vellet C., quodsi nunc quoque fortuna aliquid variaverit L., quodsi tam vos libertatis curam haberetis S.; si ne, si non = nisi: PL., LUCR.; si ... sive (seu), gl. sī-ve; si ... si = sive ... sive: GELL. idr., si deus, si dea es CA., sinito ambulare, si foris si intus volent PL.

2. occ.
a) (= gr. εἴπερ) če (ako) namreč: delectus habetur, si hic delectus appellandus CI., bellum vobis indictum est, magno eorum malo, qui indixere, si viri estis L., divinus, si divinatio appellanda est N.
b) komparativno ac si, perinde ac si (s cj., ker je dejanje le namišljeno) kakor da (bi), prav kakor da (bi), gl. at-que in per-inde.
c) koncesivno (prim. etsi, etiamsi), večinoma z at (at tamen, attamen, tamen, certe) če tudi, tudi če, čeprav, akoprav, dasi, dasiravno, če že ... pa (pa vendar, vendar), pa gotovo: satis nobis ... persuasum esse debet, si omnes deos hominesque celare possimus, nihil tamen avare ... esse faciendum CI., si plebeiae leges displicerent, at illi ... sinerent creari L., si signa foede amissa obici nobis possent, tamen hoc a te impetrari aequum censerem L., si non perfectio, at conatus tamen CI., in quo si non praesens periculum, at certe fames esset timenda C., quae si dubia essent, tamen omnīs bonos rei publicae subvenire decebat S., si ipse facile careret, tamen liberis prospieceret N., si id sustinere non posset, attamen ne proderet se CU.; tako tudi si non ... ac saltem če že ne ... pa vsaj, če že ne ... pa vsaj gotovo: CI.
d) navidezno temporalno: ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., quantum bellum, si lumina vitae attigerint, ciebunt V.
e) za izrazi (za)čudenja (mirari, mirum esse idr.) skoraj = quod če, da: miraris, si nemo praestet amorem H., minime est mirandum, si vita eius fuit secura N., haut ... mirum est, si ... tempestas atque tenebrae coperiunt maria LUCR. –

II. v želelnih stavkih (o) če, (o) ko, (o) da: si nunc se nobis ille ramus ostendat V., o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., o si urnam argenti fors quae mihi monstret H. –

III. (kakor gr. εἰ) v odvisnih vprašanjih za glag. poizvedovanja, spraševanja, pričakovanja idr. če, če morda, ali, jeli, kali, li: sciam, si quid titubatum est PL., visam, si domi est TER., quaesivit, si liceret L., hanc (sc. paludem) si nostri transirent, exspectabant hostes C., si posset ... praebere, rogatus H., si sit, circumspicit, illic O., incerta feror, si Iuppiter unam esse velit Tyriis urbem V.; poseb. za izrazi poskušanja: operam dat, si possit PL., si perrumpere possent, conati C., si quam opem rei publicae ferre posset, experiretur CI., temptata res est, si primo impetu Arden capi posset L., temptandi gratiā, si paterentur S., experti, si tela artusque sequantur VAL. FL.; pomen poizvedovanja, poskušanja je treba včasih dostaviti v mislih: pergit ad speluncam (sc. ut experiretur), si forte eo vestigia ferrent V., equitatumque ... ostentare coeperunt (sc. temptantes), si ab re frumentaria Romanos excludere ... possent C., castra movet (sc. ut temptaret), si oppido potiri posset L., Africam accessit ... si forte Carthaginienses ad bellum ... possent induci N., saxa ... volvebant ... si qua possent tectam aciem perrumpere V.

siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo

siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
un hecho del siglo epohalno dejanje
dejar el siglo odreči se svetu
por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost