Franja

in-dūcō -ere -dūxī -ductum

I.

1. potegniti (potezati) čez kaj, prevleči, pokri(va)ti; najprej o konkr.: Iust., Plin., Val. Fl., scuta ex cortice facta pellibus inducere C., coria super lateres C., victima inducta cornibus aurum O. s pozlačenimi rogovi, laurus inducta capillis O., ex ea columna tectorium vetus delitum et novum inductum est Ci., caeso inducta iuvenco Lucan. s kravjo kožo prevlečena, bracchia ind. pennā O., auro L., parietes marmore Sen. ph., pontem subditis saxis Cu. premostiti reko; poseb. o obleki: manicatam tunicam in lacertos ind. Ci. obleči, manibus caestus V. oviti, albenti amictu humeros Stat., soleas in pedes (in pedibus) Corn. ali soccos Suet. ali calceum Plin., Suet. obuti; z gr. acc.: tunicāque inducitur artūs V. obleče se; pren.: si pictor velit varias inducere plumas H. s perjem pokriti, humanam membris inducere formam O. udom človeško podobo dati, pretvoriti se v človeka, v človeški podobi nastopiti, ind. terris umbras H. ali nubes O. ali nubem caelo L. ali nubilum Plin. iun. razprostreti (po čem).

2. occ.
a) kaj na voščeni tabli pisanega s pisalnikom (stilus) prevleči = izbrisati, prečrtati (naspr. relinquere): Icti., nomina iam facta sunt, sed induci possunt Ci.; od tod metaf. ovreči, podreti, uničiti: coeptum est referri de inducendo senatus consulto Ci., eas locationes senatus induci et de integro locari iussit L., decretum Suet.
b) prevleči = zadela(va)ti, poravna(va)ti, zravna(va)ti: solum Plin.

— II.

1. (v)peljati v kaj (označitev smeri in cilja z in in acc.): Ter., Varr., C., Plin. iun., Val. Fl. idr., hostīs induxit in curiam Ci., Sempronius in insidias inductus N. speljan, exercitum in agrum L., aquam in domos Auct. b. Alx. ali in urbem Aur. napeljati, vehiculis aliquem in urbem Iust., in regiam C.; pesn. z dat.: messorem arvis V., Thressas toris Val. Fl., aliquem tectis Sil., mare urbi Suet. napeljati v mesto; inter sacra et vota vincula et laqueum ind. Plin. iun. prinesti, nubila O. navzgor (na nebo) pripeljati, tako tudi: suos ortūs (o Avrori) V.; metaf.: uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: inducitur nova consuetudo (novus mos) iudiciorum Ci., aliud quoddam genus dominationis Ci., novum verbum in linguam Ci., hanc rationem Epicurus induxit Ci., hoc in mores nostros induxit Ci., seditionem atque discordiam in civitatem Ci., sermo insiticius et inductus Plin. iun. tuji jezik (naspr. patrius); pecuniam in rationes (in rationibus) inducere Ci. zaračunati, v stroškovnik in dohodkovnik zapisati = zapisati v blagajniško knjigo, alicui agros pecuniā ingenti ind. Ci. drago zaračunati, hic ager ... vobis inducetur Ci. se vam zaračuna, pripiše.

2. occ.
a) (ženo) na dom (pri)peljati: (Liviam) gravidam penatibus suis induxit (Augustus) T., filiae novercam Plin. iun. mačeho na dom pripeljati, Lolliam ind. T.
b) na zaslišanje (pri)peljati: reos in curiam Suet., in indicium Amm., aliquem in senatum Suet., Plin. iun.
c) v areno ali na oder spraviti ali postaviti, prikaz(ov)ati, predočiti (predočevati): quin eos gladiatores induceret Ci., iuvenes armatos L., elephantum in circum Plin. iun., personam Britannici iureconsulti Ci., inducta est Afranii togata, quae „Incendium“ inscribitur Suet.
č) kako govorečo osebo uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: Gyges inducitur a Platone Ci., qui furentes inducuntur Ci. ki nastopajo kot besni, senem disputantem (disserentem) inducere Ci., Alcibiadem memorantem N., gravem personam Ci., muta quaedam loquentia Ci.; tudi kak govor uvesti (uvajati): homo facetus inducis sermonem urbanum Ci.
d) čete v boj peljati, voditi, privesti: exercitum in Macedoniam L., turmas in milites Cu., exercitum in Ligures L., in aciem L., cohortes in proelium L., equites (milites) in pugnam L.; z dat.: hos subruendo vallo ind. T.; s samim obj. acc.: phalangem Cu.

3. metaf.
a) koga k čemu pripraviti (pripravljati), napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), spodbuditi (spodbujati) ga k čemu, na kaj, kreniti ga v kaj, pregovoriti (pregovarjati) ga: animum amici inducere in spem meliorem Ci., si forte eos in bellum renovandum induceret Ci., ad misericordiam ind. Ci., ad bellum N., in amorem Cat., in hanc consuetudinem scribendi Ci., ad pudendum, ad pigendum Ci.; s finalnim stavkom: Pl., quae te causa, ut provinciā tuā excederes, induxit? L., non inducitur odio, ut dicat Ci.; poklas. z inf.: Lucr., Pollionem promissis inducunt sententiam expromere T.; pogosto pt. pf. z abl. causae: tamen inductus consuetudine societatem fecit Ci. „iz navade“, lacrimis ego huc, non gloria inductus accessi Ci., spe inductus Iust., spe victoriae T., praemio S.; occ. zapelj(ev)ati, (z)vabiti, (pre)varati: Tib., adulescentulus ab hominibus nequam inductus Ci., in errorem ind. Ci., N., eum promissis induxit Ci., tibi falsa spe inductus pollicebar Ci., cupiditate inductus Ci., decepit, fefellit, induxit Ci., verbis ind. Ph.
b) z dvojnim acc. uvesti koga v kaj = poučiti (poučevati) ga v (o) čem: Aeonas naturam coniugiorum Tert.
c) tako rekoč prikaz(ov)ati, igrati, navesti (navajati): dubitationem T. delati se omahujočega, rationem Epicuri, causam Ci.

— III. animum (ali in animum) inducere odločiti se za kaj, zavzeti si, v glavo si vzeti (vtepsti), nameniti se (si), nameravati, skleniti, v zanikanih stavkih tudi srce ne da komu, ne da se komu; (animum tukaj ni obj. temveč sklon smeri kakor domum, rus in mestna imena na vprašanje kam? aliquid animum inducere se pravi pravzaprav „v misel vpeljati kaj“; v pojasnilo pristavlja poznejša doba „in“); z obj.: in quod animum induxerat, non tenuit Ci.; obj. se nadomešča
a) z inf.: L., inducunt animum opes contemnere Ci., in animum induxi eum defendere Ci.
b) s finalnim stavkom: pater potuit animum inducere (strpeti), ut oblivisceretur sese patrem esse Ci., patres ... induxisse in animum, ut (id) infesto exsuli proderent L., inducere animum possum, ne aegre patiar Pl.; za zanikanim glag. quominus in quin: non sustinui inducere in animum, quominus illi eodem die facturum me indicarem Plin. iun., non potuisse se inducere in animum, quin eum vindicaret L. zakaj bi ga ne maščeval; pri L. in Ap. tudi z ACI: in animum inducit rem ita factam esse L. odloči se (verovati), da = prepriča se, da ... — Od tod adj. pt. pf. inductus 3 (pri)siljen, tuj, nenaraven, za lase privlečen, umeten: nihil inductum loqui Plin. iun., insiticius et inductus sermo Plin. iun., arcessita et inducta Plin. iun.

Opomba: Stlat. cj. pf. indūxis = indūxeris: Pl.; sinkop. pf. indūxtī = indūxistī: Ter.; imp. indūce: Varr.

industrijsk|i (-a, -o) proizvodnja: fabrikmäßig, industriemäßig, industriell; Industrie- (gigant der Industriegigant, hrup der Industrielärm, koncern der Industriekonzern, odpadki množina der Industriemüll, proizvod das Industrieerzeugnis, das Industrieprodukt, proletariat das Industrieproletariat, raziskovalni institut das Industrieforschungsinstitut, standard die Industrienorm, tir das Industriegleis, doba das Industriezeitalter, država der Industriestaat, gošča der Industrieschlamm, lokacija der Industriestandort, pokrajina die Industrielandschaft, proizvodnja Industrieproduktion, psihologija die Industriepsychologie, sociologija Industriesoziologie, velesila die Industriemacht, zgradba der Industriebau, železnica die Industriebahn, odplake množina, Industrieabwässer množina, mesto die Industriestadt, podjetje das Industrieunternehmen, območje das Industriegebiet)

ingrat, e [ɛ̃gra, t] adjectif nehvaležen; neprijeten, nevšečen, težaven, brezuspešen, brezkoristen (delo); slab (posel); masculin, féminin nehvaležnež, -nica

âge masculin ingrat nora leta, starostna doba najstnic
tâche féminin ingrat e nehvaležna naloga
être ingrat envers quelqu'un biti nehvaležen do koga

inkubacíjski

inkubacíjska doba incubation period

inkubacíjski d'incubation

inkubacijska doba période ženski spol d'incubation

inkubacíjski (-a -o) adj. med. di incubazione:
inkubacijska doba (periodo di) incubazione

inkubacíjski

inkubacijska doba período m de incubación

intermédiaire [-medjɛr] adjectif vmesen, srednji; masculin posrednik, posredovalec, posredovanje, srednja pot; commerce posredovalen, prekupčevalen trgovec

par l'intermédiaire (d'une agence) s posredovanjem (kake agencije)
commerce masculin intermédiaire posredovalna trgovina, prekupčevanje
espace masculin, temps masculin intermédiaire vmesni prostor, čas
couleur féminin intermédiaire entre le rouge et le rose vmesna barva med rdečo in roza
époque féminin intermédiaire prehodna doba
membre masculin intermédiaire vmesni člen
produit masculin intermédiaire vmesni proizvod, polfabrikat
solution féminin intermédiaire rešitev v zlati sredini
servir d'intermédiaire biti za posrednika (posredovalca)
je ne suis que l'intermédiaire entre elle et vous sem le posredovalec med njo in vami

invernal zimski

estación (temporada) invernal zimska doba

involucíjski (-a -o) adj. involutivo, involutorio:
involucijski proces processo involutorio
fiziol. involucijska doba climaterio; menopausa, andropausa

iron age [áíən eidž] samostalnik
surovi časi, tlačenje

Iron Age železna doba

iztisnjenj|e srednji spol (-a …) die Auspressung, die Ausstoßung; medicina die Austreibung
medicina doba iztisnjenja die Austreibungsperiode

jeune [žœn] adjectif mlad; mlajši, junior; mladosten; figuré nezrel, naiven, otročji; masculin mladič(živali); (pluriel)

les jeunes mladi(na), naraščaj
de jeunes amours mlada ljubezen
une coiffure jeune mladostna pričeska
dans mon jeune temps ko sem bil mlad
jeune âge masculin mladostna doba
jeune barbe (familier) mlečnozobec, zelenec
jeune fille dekle, mladenka
jeune homme mladenič
jeune premier (théâtre) mladosten ljubimec
de jeunes mariés mlada poročenca
Dupont jeune Dupont mlajši (junior)
elle a l'air jeune, elle fait jeune videti je mlada
avoir son petit jeune homme biti (malo) pijan
que vous êtes jeune! kako ste naivni!

julien, ne [žüljɛ̃, ɛn] adjectif julijanski

ère féminin julienne julijanska doba
année féminin julienne julijansko leto (365 dni 6 ur)

junák (-a) | -inja (-e) m, f

1. eroe, eroina:
pasti kot junak cadere da eroe
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
iron. salonski junak eroe da salotto

5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
glavni junak il protagonista

junáški heroic

junáška doba the heroic age
junáško ljudstvo a heroic people
junáški narod a heroic nation
junáška pesnitev heroic poem

jura samostalnik
geologija (geološka doba) ▸ jura, jurakor

Júra geografija (the) Jura

júrski of the Jura region
Júraska doba Jurassic period

jurassique [-sik] adjectif, géologie ki pripada juri, jurski

période féminin jurassique doba jure

kambrij samostalnik
geologija (geološka doba) ▸ kambrium