Franja

Zadetki iskanja

  • svátben, svátovski de boda, de bodas

    svatovski dan día m de la boda
    svatovska koračnica marcha f nupcial
    svatovska pojedina banquete m de bodas
    svatovska pesem epitalamio m
    svatovski (po)let (čebel) vuelo m nupcial
    svatovski sprevod cortejo m nupcial
    svatovska svečanost boda f, bodas f pl
  • svét, -a, -o saint, sacré

    sveta aliansa la Sainte-Alliance
    sveti Anton (religija) Saint-Antoine
    sveti dan (božič) le jour de Noël
    sveta družina (religija) la Sainte Famille
    sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
    sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
    sveti oče (papež) le Saint-Père
    sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
    sveta stolica (religija) le Saint-Siège
    Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
    sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
    sveti večer la veille de Noël
    vsi sveti (praznik) la Toussaint
    delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
    sveto obljubiti promettre solennellement
    njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré
  • svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

    sveta aliansa (hist) Santa Alianza
    sveti Anton (rel) San Antonio
    sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
    sveti dan (božič) el día de Nochebuena
    sveta družina (rel) la sagrada familia
    sveti duh (rel) el espíritu santo
    sveta dolžnost sagrado deber m
    sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
    sveto leto año m santo
    sveta nebesa! ¡santo Dios!
    sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
    sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
    Sveta Stolica la Santa Sede
    sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
    sveti večer (rel) Nochebuena f
    vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
    o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
    njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
    sveto obljubiti prometer solemnemente
    delati se svetega fingir devoción, ser beato
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado
  • svètel claro; luminoso; brillante

    svetlo moder azul claro
    svetlo pivo cerveza f rubia
    svetla soba habitación f clara
    svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
    svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
    pri svetlem, belem dnevu en pleno día
    svetel dan je ya es de día, es muy de día
    svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
    svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz
  • svêtel (-tla -o)

    A) adj.

    1. chiaro; biondo:
    svetel les legno chiaro
    svetli lasje capelli biondi
    svetlo pivo birra chiara

    2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
    svetla zvezda astro splendente, luminoso

    3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
    svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
    svetlo upanje fulgida speranza

    4. limpido, argentino:
    svetel zvok suono argentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
    edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
    njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
    stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
    grad. svetla odprtina luce
    psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

    B) svètli (-a -o) m, f, n
    priti na svetlo venire alla luce
    oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
    odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • svétlo lumière ženski spol du jour

    na svetlo dati (knjigo) publier
    priti na svetlo (na dan) se faire jour, se révéler, paraître au grand jour, (skrivnost) éclater
  • svêtlo luz f del día; luz natural

    dati na svetlo publicar
    priti na svetlo (na dan) manifestarse; hacerse patente; hacerse público; (skrivnost) salir a luz, revelarse, descubrirse
  • svetník1 saint; holy man, pl men

    svetník zaščitnik patron saint
    Vseh svetníkov dan religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmass
    proglasiti za svetníka to canonize
    živeti kot svetník to lead a saintly (ali pious) life
    dovolj, da bi se še svetník razjezil (bi zaklel) enough to make a saint swear
    dovolj, da bi še svetník izgubil potrpljenje enough to try the patience of a saint
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
    sam svoj gospod sein eigener Herr
    svoj živ dan seinen Lebtag
    otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
    varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
    v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
    vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
    po svoji volji/glavi nach seinem Willen
    po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
    proti svoji volji wider Willen
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
    razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
    na svojo roko auf eigene Faust
    dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
    dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
    imeti svoj ampak einen Haken haben
    najti svoj mir zur Ruhe kommen
    nositi svoj križ sein Kreuz tragen
    poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    zaverovan v svoj prav rechthaberisch
    hoditi svoja pota eigene Wege gehen
    vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti svoje muhe seine Tücken haben
    ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
    pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
    razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
    vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
    združiti svoje sile sich zusammentun
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
    biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
    povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
    imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
    iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
    narediti svojo dolžnost das Seinige tun
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • še still; yet, as yet

    še ne not yet
    še vedno still
    še nikoli never yet
    še enkrat once more
    še več still more
    še danes this very day
    še do danes, še zdaj this very day, even now
    še nocoj this very night
    še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
    še isti dan on the very same day
    še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
    še dolgo pozneje for a long time after
    še ta teden before this week is over
    še oni teden sem jo videl I saw her only last week
    še včeraj only yesterday
    še zadnjega maja as late as last May
    še letos bodo prišli they will still arrive this year
    še leta 1960 as late as 1960
    še lani only last year
    še boljši better still
    še močneje kot even stronger than...
    še enkrat toliko twice as much, as much again
    še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
    še mnogo much (oziroma many) more
    samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
    komaj še kdo hardly anyone left
    še dražji, še višji dearer still, higher still
    (samo) še trenutek just a moment
    še nikoli never yet
    še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
    imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
    imaš še kaj denarja? have you any money left?
    še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
    daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
    danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
    dokler je še čas while there is still time
    on še ne more delati he is still unfit for work
    tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
    počakaj še dva dni! wait another two days!
    daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
    treba je še videti it is yet to be seen
    to bomo še videli that remains to be seen
    še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
    še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
    lahkó še pride he may still come, he may come yet
    poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
    kaj še hoče? what else does he want?
    lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
    še tega je manjkalo! that's all we wanted!
    ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
    ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
    naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
    še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
    kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
    še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
    še (vedno) smo tu we are still here
    dokler je še živel while he was still alive
    nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished
  • šéstdeseti (-a -o) numer. sessantesimo, sessanta:
    praznovati šestdeseti rojstni dan festeggiare il sessantesimo compleanno
    šestdeseta leta gli anni sessanta
  • šesterodnevj|e [é] srednji spol (-a …) das Sechstagewerk
    dan v šesterodnevju stvarjenja der Schöpfungstag
  • šestkrat prislov
    1. (o ponovitvah) ▸ hatszor, hat alkalomal
    šestkrat zmagati ▸ hatszor győz, hat alkalommal győz, hat alkalommal ér el győzelmet
    šestkrat izgubiti ▸ hatszor veszít
    šestkrat osvojiti ▸ hatszor megnyer, hat alkalommal megnyer
    šestkrat ponoviti ▸ hatszor megismétel
    šestkrat ustreliti ▸ hatszor lő
    šestkrat nominiran ▸ hatszor jelölt, kontrastivno zanimivo hat alkalommal jelölték
    šestkrat ponatisnjen ▸ hatszor utánnyomott
    šestkrat obsojen ▸ hatszor elítélt, hat alkalommal elítélt
    šestkrat poročen ▸ hatszor házas, kontrastivno zanimivo hat alkalommal kötött házasságot
    šestkrat na teden ▸ hetente hatszor, hetente hat alkalommal
    šestkrat na dan ▸ naponta hatszor
    Na različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. ▸ Tavaly hat alkalommal győzött a különböző nagyobb versenyeken.
    Trenira šestkrat tedensko, proste ima le ponedeljke. ▸ Hetente hatszor edz, csak a hétfői szabadok.

    2. (o razmerju) ▸ hatszor
    šestkrat hitrejši ▸ hatszor gyorsabb
    šestkrat dražji ▸ hatszor drágább
    šestkrat višji ▸ hatszor magasabb
    šestkrat manjši ▸ hatszor kisebb
    šestkrat večji ▸ hatszor nagyobb
    Poraba pitne vode se je v minulih sto letih povečala za šestkrat. ▸ Az ivóvíz-felhasználás az elmúlt száz évben a hatszorosára nőtt.
    Najvišje najemnine so tudi za več kot šestkrat višje od najnižjih. ▸ A legmagasabb bérleti díjak több mint hatszorosan meghaladják a legalacsonyabbakat.
  • šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

    v šóli at school
    v šólo to school
    osnovna šóla elementary (ali primary) school
    srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
    klasična srednja šóla grammar school
    srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
    srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
    deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
    mešana šóla mixed school; coeducational school
    višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
    glasbena šóla music school
    gospodinjska šóla school of domestic science
    jahalna šóla riding school, manege, manège
    konfesionalna šóla denominational school
    kmetijska šóla school of agriculture
    nadaljevalna šóla continuation school, extension college
    strokovna šóla vocational (ali professional) school
    šoferska šóla driving school, school of motoring
    tehniška šóla technical school
    trgovska šóla commercial school
    učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
    vojaška šóla military school, military academy
    večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
    mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
    dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
    dorasel za šólo of school age
    danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
    šóle (pouka) je konec school is over
    naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
    ti ne boš za šólo school is not for you
    hoditi v šólo to go to school, to be at school
    iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
    končati, zapustiti šólo to leave school
    izključiti iz šóle to expel from school
    obiskovati šólo to attend (a) school
    zamuditi šólo (pouk) to be late for school
    neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
    biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
    vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience
  • špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

    špórtni dan Sport Day
    špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
    špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
    špórtna obleka sports clothes pl
    špórtni dogodek sports event, sporting event
    špórtni jopič sports jacket, blazer
    špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
    špórtni letalec sports pilot
    špórtna letalska šola flying school
    špórtno letališče club aerodrome
    špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
    špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
    špórtni kabriolet (avto) sports convertible
    špórtni klub sports club, athletic club
    špórtno moštvo (sports) team
    špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
    špórtno oblačilo, oblačila sports wear
    špórtni plašč sports coat
    špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
    špórtna srajca sports shirt
    špórtna čepica sports cap, tweed cap
    špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
    trgovec s špórtno opremo sports outfitter
    špórtna trgovina sports goods shop
    špórtni ribič angler
    špórtni znak sports badge
    špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
    špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
    špórtna trofeja trophy
    špórtni narod sports-loving nation
    špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
    špórtni učitelj trainer, coach
    špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
    špórtni as, prvak champion, ace, star
    špórtna tekma match, sporting contest
    špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
    špórtni tisk sporting press
    špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
    špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
    radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
    špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
    špórtna panoga, veja branch of sport
    špórtni svét sports world, sporting world
    špórtna zveza sports federation, sports association
  • športno prislov
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosan
    športno se udejstvovatikontrastivno zanimivo sportol
    športno obarvankontrastivno zanimivo sportos színezetű
    športno razpoloženkontrastivno zanimivo sportos hangulatú
    športno aktivenkontrastivno zanimivo aktívan sportoló
    športno živeti ▸ sportosan él
    Še vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
    Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
    Sopomenke: atletsko

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosan
    športno oblikovan ▸ sportosan kialakított
    športno ukrojen ▸ sportosan szabott
    Udobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

    3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosan
    športno se oblačiti ▸ sportosan öltözködik
    športno oblečen ▸ sportosan öltözött
    Ker je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

    4. (o telesnem videzu) približek prevedkasportos alkatú
    športno oblikovan ▸ sportos testalkatú
    Sama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna.kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
    Sopomenke: atletsko

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerűen
    športno se obnašati ▸ sportszerűen viselkedik
    športno navijati ▸ sportszerűen szurkol, sportszerűen drukkol
    športno čestitati ▸ sportszerűen gratulál
    športno prenesti poraz ▸ sportszerűen viseli a vereséget
    Gledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
    V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.
  • štefánji (-a -e) adj. rel.
    štefanji dan (festa di) S. Stefano