Franja

päpstlich papežev; papeški; päpstlicher als der Papst bolj papeški od papeža

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

penetrō -āre -āvī -ātum (penitus; prim. intrāre: intus)

I. intr. prodreti (prodirati), (pri)dreviti, (pri)drveti, priti (prihajati), dospe(va)ti kam: Pl., Cu., Vitr. idr., per angustias Ci., ad urbem O., in templa Ci., intra vallum L., iaculum laevam penetravit in aurem O., caelum usque penetravit Ci., Ditem patrem ferunt penetrasse sub terram Ci.; metaf.: nulla res magis penetrat in animos Ci., quo non ars penetrat? O., cupere debemus, quo manuum nostrarum tela pervenerint, eodem gloriam famamque penetrare Ci., una vox eius usque ad contumeliam senatūs penetraverat T. je zašel, se je povzpel do … —

II. trans.

1. da(ja)ti, de(va)ti, postaviti (postavljati), vriniti (vrivati) v kaj: pedem intra aedes Pl., penetrare se iti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, upotiti se, spustiti (spuščati) se, vriniti, (vrivati) se, prodreti (prodirati), vdreti (vdirati): Ap. idr., se foras, se ex aedibus, se in fugam Pl., se ad plures Pl. = umreti, se in specum Gell., intra pectus se penetravit potio Pl.; med.: quae penetrata (po prodoru) queunt sensum progignere acerbum Lucr.

2. predreti (predirati), prodreti (prodirati), prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepotovati: Plin., Vell., Val. Fl. idr., loricam corpusque fervens arenā penetraverat Cu., p. Lacedaemona, limina regna V., sinus Illyricos V., Iust.; pass.: iter Lucullo penetratum T., ut penitus nequeat penetrari Lucr., penetratae cum victoriā Media, Albania, Iberia Vell.

3. metaf. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, prešiniti (prešinjati), seči (segati) v srce: nihil Tiberium magis penetravit, quam … T. ni bolj zbodlo, id Tiberii animum altius penetravit T., penetrabat eos (z ACI) Lucr. misel jim je prevzemala (napolnjevala) glavo.

penitus, adv. (penes)

1. globoko v notranjost, globoko noter, globoko v kaj, v samo sredo (središče): C., T., Plin. iun., Cels. idr., p. in Thraciam se abdidit N. je prodrl globoko v Tracijo in se je tam skril, ales in nubila fugit V., inclusum p. in venis Ci., argentum p. abditum Ci., gladium p. abdere Sen. rh. potisniti globoko v srce; ablativno: p. susupiria trahere O. iz globočine, globoko vdihniti (vzdihovati).

2. (na) daleč, v dalj(avo): cavas Atreis p. mittetur ad undas Cat., p. sonantes scopuli V., terrae p. penitusque iacentes O. (podvojitev nam. stopnjevanja), Britanni p. urbe divisi V.

3. metaf.
a) globoko, do dna (korena), natančno: ea p. animis nostris mandate Ci., p. perspicere, introspicere, nosse, videre Ci., amor p. insitus Ci., p. infixus amor T.
b) docela, dočista, popolnoma, povsem, skrajno: Eutr., Etruscos p. contemnit Ci., p. diffidere, se perdere, amittere disciplinam Ci.; v okrepitev komp. in superl. = longe: p. crudelior Pr. precej bolj krut, p. Romano nomini infestissimus Vell. kolikor le mogoče sovražno razpoložen.
c) srčno, iz (vsega) srca, živo: rogare Ci. ep., dilecta p. Iovi H., p. reformidare T. (Dial.).

per-turbō -āre -āvī -ātum (per in turbāre)

1. čisto (povsem) (z)mešati, (z)mesti, vnesti (vnašati) zmedo, v nered spraviti (spravljati), vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: aciem S., ordines C., aetatum ordinem Ci., condiciones pactionesque periurio Ci. prelomiti.

2. metaf.
a) vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: provinciam Ci., otium Ci., civitas seditionibus perturbata Ci.
b) razburiti (razburjati), duševno vznemiriti (vznemirjati), (z)begati, (z)mešati: his rebus vehementissime perturbor Ci., animo perturbari C., incommodo perturbari C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: perturbantur: copias ne educere an … praestaret C. v razburjenosti ne vedo, ali bi … — Od tod adj. pt. pf. perturbātus 3, adv. -ē

1. viharen, buren, nemiren: perturbatissimum genus tempestatis Sen. ph.

2. metaf.
a) zmeden, zmešan: ita confusa est oratio, ita perturbata Ci., vox Sen. ph., tempora Ci. burni časi, ea efficere non perturbate Ci. v neredu, zmešano, perturbate dicere Corn., muta animalia perturbate et indisposite moveri Sen. ph. vsevprek; subst. pl. n: perturbata et confusa cernere Ci. zmedene in zblojene sanjske prikazni.
b) razburjen, osupel, zaprepaden, zbegan, zblojen, zbloden: numquam vidi hominem perturbatiorem metu Ci. bolj zaprepadenega, neque eram occupatus neque perturbatus Ci., vultus L. zblojen.

piano prislov
glasba (značilnost skladbe) ▸ piano
Začel je imenitno, z divjim, polnim, napadalnim tonom, potem pa je igral bolj in bolj piano. ▸ Nagyszerűen, vad, telt és támadó hangvétellel kezdett, aztán egyre inkább pianóba ment át.

pleksus samostalnik
1. (del trebuha) ▸ gyomorszájS presenetljivo hitrostjo je zgrabil izsiljevalca za podlaket, ga povlekel in s kolenom sunil v pleksus. ▸ Meglepő gyorsasággal megragadta a zsaroló alkarját, fölrántotta, és beletérdelt a gyomorszájába.
Točke za onesposobitev moškega so na primer udarec v genitalije, udarec v pleksus pa tudi udarec v grlo, ki je lahko že bolj nevaren. ▸ Egy férfit cselekvésképtelenné lehet tenni például az ágyékára mért ütéssel, a gyomorszájba vágással és a torkára mért ütéssel, ami még veszélyesebb is lehet.

2. anatomija (skupek žil in živcev) ▸ fonat, plexusPovezane iztočnice: solarni pleksus

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pocéni (cenen) cheap, inexpensive

zelo pocéni dirt cheap, going for a song; prislov cheaply, at a reasonable price, inexpensively
pocéni kupiti to buy cheap
prodajati bolj pocéni kot kdo drug to undersell someone
pocéni jo odnesti (figurativno) to get off cheaply (ali easily), to escape unharmed (ali unpunished), to get away scot-free
zelo pocéni (prislov) at giveaway prices

podóben resembling, similar, alike, like

podóben kot jajce jajcu as like as two peas
na podóben način likewise, in like manner
podóbni trikotniki similar triangles pl
bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
podóbna sta si they are cast in the same mould
biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
podóbna vsota a similar sum, a like amount
biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
fant je podóben očetu the boy takes after his father
podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

poglédati to look at (ali upon); to have a look at; to cast a glance at, to glance, to cast an eye at, pogovorno to take a peep (ali gander, shufti) at

debelo poglédati to open one's eyes wide, to make big eyes at, to stare (ali to gaze) in astonishment, to be all eyes
bežno poglédati to glance at
proč poglédati to look the other way
poglédati okoli sebe to look around
mrko poglédati to frown at
grdó poglédati to give someone a dirty look, to dart ugly looks at (ali upon)
kvišku poglédati to lift up one's eyes
stran poglédati to look the other way
dobro kaj poglédati to take a good look at
skrivaj koga poglédati to steal a look at someone
preteče poglédati to look black
v obraz koga poglédati to look someone full in the face
poglej! look!, behold!, lo!, lo and behold!
lahkó pogledate! you may have (ali take) a look!
morate bliže, bolj od blizu pogledati! you must get a closer look!
poglédati se (sebe) to look at oneself
pogledala sta se they looked at each other
pogledali so se they looked at one another

pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

A) imperf., perf.

1. affondare, immergere; calare;
pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

2. (poglabljati) approfondire; scavare

3. pren. cullare, far sprofondare:
glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

4. pren. spingere, portare:
pogrezati v obup spingere alla disperazione

B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sprofondare, cedere; affondare:
hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
pogrezniti se v blato affondare nel fango
pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

2. pren. immergersi, sprofondarsi:
pogrezniti (zatopiti se)
v branje sprofondare nella lettura
pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

polžja slina stalna zveza
(o sluzi) ▸ csiganyál
Polžje sline nikdar ne poskušajte odstraniti z vodo, ampak jo obrišite na suho. ▸ A csiganyálat sohase próbálja vízzel eltávolítani, hanem csak törölje szárazra.
V lepotilnem salonu poudarjajo, da polžja slina naredi kožo bolj prožno, obenem pa odstrani suho povrhnjico. ▸ A szépségszalonban hangsúlyozzák, hogy a csiganyál rugalmasabbá teszi a bőrt, egyúttal pedig eltávolítja róla a száraz felső hámréteget.

ponderō -āre -āvī -ātum (pondus)

1. (s)tehtati, pretehta(va)ti: pugnos Pl., granum Plin., amatorum sinus Pr.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljevati), oceniti (ocenjevati): causas, beneficia Ci., quid quisque voluerit, est ponderandum Ci., imprimis, quo quisque animo fecerit, ponderandum est Ci.; po čem? glede na kaj? (z abl. ali z ex in abl.): non esse fidem ex fortunā ponderandam Ci., verborum delectum aurium quodam iudicio ponderare Ci., consilia eventis ponderare Ci., nolite brevitate orationis meae potius quam rerum ipsarum magnitudine crimina ponderare Ci., inventa ponderare et dimetiri Q., plerique omnes, qui eam curaverant, frustra fuerunt: ne libris quidem singulis ponderati sunt Fr., in bonis vero eadem iustitia, quod duobus aequis gaudeat pariter ponderatis M.; komp. pt. pf.: ponderatior affectus Sid. pomembnejši, beneficia N. fr. bolj pretehtan.

popredmeten pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljen) ▸ tárgyiasult
Pesnikova poezija odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmeteni družbi. ▸ A költő költészete kérdéseket vet fel az élet értelméről a mai, egyre inkább dehumanizált és tárgyiasult társadalomban.
V primerjavi s hladno, brezosebno popredmeteno tehnologijo je svetla točka družbenih omrežij ta, da so organska, da se rojevajo, rastejo, razvijajo in ugašajo. ▸ A hideg, személytelen, tárgyiasult technológiához viszonyítva a közösségi hálózatok jó oldala az, hogy organikusak, hiszen megszületnek, növekednek, fejlődnek és eltűnnek.

2. (prikazan konkretno) ▸ tárgyiasult
Spet me izdaja ljubezen do starin, patine, popredmetenih zgodb lastnikov. ▸ Ismét elárul engem a a régiségek, a patina, a tulajdonosok tárgyiasult történetei iránti szeretetem.
Kulturni kapital se v popredmeteni obliki odraža v kulturnih dobrinah, npr. kot knjige, slovarji, umetniški proizvodi ali glasbeni instrumenti. ▸ A kulturális tőke tárgyiasulása a kulturális javak, például könyvek, szótárak, művészeti termékek vagy hangszerek formájában testesül meg.