Franja

ērōsiō -ōnis, f (ērōdere) razjeda, rak (bolezen): Plin.

ēruptiō -ōnis, f (ērumpere)

1. buknjenje, izbruh: Plin., Sen. ph., eruptio Aetnaeorum ignium Ci.

2. occ.
a) voj. zagon, udar, napad iz (mesta), udar nad sovražnika, izskok: Col., Q., Suet., eruptionem temptare C., ab eruptionibus cavere C., eruptionem facere C. ven planiti, noctu eruptione facta N., eruptiones oppidanorum L. Od kod?: tua Mutinā eruptio Ci. iz Mutine, ex oppido L. Kam?: in hostes L. napad na … , in provinciam C.
b) medic.: iztok, odtok bolezen povzročajočih snovi, izpuščaj: Plin.
c) (o rastlinah): (pri)klitje: semen prima eruptione agnoscitur Plin.

3. pren. izbruh = začetek: silentii Sen. rh., vitiorum Sen. ph.

esiziale agg. poguben:
una politica esiziale pogubna politika
malattia esiziale smrtonosna bolezen

estomac [ɛstɔma] masculin želodec

à l'estomac (figuré) z drznostjo
crampes féminin pluriel d'estomac želodčni krči
maladie féminin de l'estomac želodčna bolezen
troubles masculin pluriel de l'estomac želodčne motnje
ulcère masculin à l'estomac čir na želodcu
avoir l'estomac creux, vide imeti prazen želodec
avoir l'estomac dans les talons biti lačen ko volk
avoir de l'estomac (figuré, familier) imeti pogum, biti predrzen
avoir un estomac d'autruche imeti želodec kot noj, izvrsten želodec, vse prebaviti ali prenesti
j'ai mal à l'estomac želodec me boli
manquer d'estomac (figuré) biti brez poguma, péjoratif biti šlevast
ouvrir l'estomac (figuré) zlačniti
se remplir l'estomac napolniti, nabasati si želodec

etiologíja (-e) f

1. eziologia

2. med. eziologia:
bolezen z neznano etiologijo malattia a eziologia sconosciuta

évoluer [-lüe] verbe intransitif kretati, premikati se sem in tja, delati obrate; manevrirati; figuré razvijati se (naprej), napredovati, evoluirati, počasi se spreminjati

la chirurgie a beaucoup évolué depuis le siècle dernier kirurgija je mnogo napredovala od preteklega stoletja
la maladie évolue bolezen napreduje

exciō -īre, star. (redko) excieō -ēre -cīvī (-iī), -cītum, pt. pf. pri pesnikih -cītus in -cĭtus,

1. segnati, splašiti: ignoto et horribili sonitu repente exciti L., Euander concursu pastorum excitus L. zvabljen iz hiše, Thyias commotis excĭta sacris V. Od kod? s samim abl. ali s praep. in abl.: ventos furentes Aetoliā excītos V., suem latebris excivere canes O. so vzdignili, clamor … dictatorem quoque ex somno excivit L., somno L., ali ex somno excitus S. iz spanja zbujen, isto tudi samo: anserum clangore excitus Manlius L.; excire Cyclopes e silvis V., ea res ab stativis excivit Mettium L. to je prisililo Metija, da je odrinil iz …

2. occ.
a) veleti komu, naj pride, poz(i)vati ga k sebi, (po)klicati ga k sebi: nuntio excitus, duo iuvenes eum desiderare Q., manes excitī Sil. Od kod?: animas imis sepulcris V., homines, qui sequi possent, sedibus excibat (gl. opombo) L., excire artifices e Graecia Cu., Urgulaniam domo principis T. Kam?: quis homo tam tumultuoso sonitu me excivit subito foras? Pl., quid est, quod me excivisti ante aedes? Pl., huc Magonem fratrem excivit N., excire principes coloniae Romam L.
b) poz(i)vati na vojno, na boj, na izselitev, zb(i)rati k orožju, (s)klicati k orožju, (po)klicati na pomoč: reges bello V., iuventute Celtiberorum excitā L., excire Antiochum in Graeciam L., non homines modo, sed etiam deos L., qui paulo ante … Bastarnarum excivisset auxilia L., optumates Romanos ad auxilium urbis obsessae … excivere L., mercede exciti L. plačane, najete pomožne čete, excire in proelia manūs, in pugnam Lucan., in arma Suet. k orožju, ductor … Libys et Romanus in arma excibant de more suos Sil., excire auxilia e Germania T., Britanni omnium civitatum vires exciverant T.

3. pren.
a) z zunanjim obj. razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), zdražiti, razdražiti (razdraževati): quae (simulacra) nos horrifice excierunt Lucr., mens excita S. razvneta duša, iuventus … largitionibus excita S. privabljena, excire hostem ad dimicandum L., excivit ea caedes Bructeros, Tubantes, Usipetos T.; pesn.: pulsuque pedum tremit excĭta tellus V.
b) s proleptičnim obj. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), izvabiti (izvabljati), privabiti (privabljati): vim morbi (hudo bolezen) Lucr., excitur pedibus sonitus, semina … excīta per artus Lucr., ipse mihi … tu testis in undis, quam molem (nevihto) subito excierit V., excire terrorem, tumultum L., paenitentiam Cu., alicui lacrimas Pl., T.

Opomba: Sinkop. impf. excībat L., excībant Sil.

fáza (-e) f

1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale

2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase

3. astr. fase:
Venerine faze le fasi di Venere
Lunine faze le fasi lunari

4. kem. fase:
plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
disperzna faza fase disperdente

5. psih. fase:
oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale

fázen (-zna -o) adj. di fase, della fase, a fasi:
elektr. fazna razlika differenza di fase
elektr. fazna napetost tensione di fase
med. bolezen s faznim potekom malattia a decorso fasico

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

feed^*1 [fi:d]

1. prehodni glagol (on, with)
pitati, rediti, krmiti, pasti, hraniti; vzdrževati (ogenj); oskrbovati; netiti (strasti); podajati (žogo); dolivati (vodo)
gledališče prišepetavati

2. neprehodni glagol
jesti, žreti, hraniti se; rediti se; napasti se

pogovorno to feed the fishes imeti morsko bolezen
to feed one's eyes on z očmi kaj požirati
to feed out of s.o.'s hand biti domač, krotek

feign [fein]

1. prehodni glagol
hliniti; izmišljati si; ponarejati

2. neprehodni glagol
delati, pretvarjati se

to feign sickness hliniti bolezen

fensk|i [é] (-a, -o) meteorologija föhnig, Föhn- (bolezen die Föhnkrankheit)

fiaccare v. tr. (pres. fiacco)

1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala

2. zlomiti; skrhati:
fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga

fingir [g/j] izmisliti, hliniti, fingirati, potvarjati se

fingir pobreza revnega se delati, izdajati se za revnega
fingirse enfermo bolezen hliniti

fingírati to feign, to simulate; to sham; to act; to pretend (to), to make a pretence (of)

fingiral je, da spi he was pretending to be asleep
fingírati jezo (bolezen) to pretend to be angry (ill, unwell)
on fingira blaznost he acts the fool

fingírati fingir; simular

fingirati bolezen fingir enfermedad

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

flag³ [flæg] samostalnik
zastava; košat pasji rep

black flag piratsko znamenje; piratstvo
flag of distress srajca, ki visi skozi raztrgano obleko; figurativno slab znak
to get one's flag postati admiral
to hang out the white flag vdati se
to hang out the red flag pozvati na boj
to hoist the flag izobesiti zastavo; prevzeti poveljništvo
house flag zastava ladijske družbe
merchant flag zastava trgovske mornarice
to strike (ali lower) the flag spustiti zastavo, priznati poraz
flag station postajališče (samo na znamenje)
yellow flag znamenje, da je na ladji kužna bolezen; karantena
to dip the flag pozdravljati s spuščanjem in dviganjem zastave

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se