Franja

podmornic|a [ó] ženski spol (-e …) pomorstvo, vojska das Unterseeboot, das U-Boot
boj proti podmornicam die Unterseebootbekämpfung

podtal|en (-na, -no) untergründig, (podzemeljski) unterirdisch; (ilegalen) Untergrund- (literatura die Untergrundliteratur, organizacija die Untergrundorganisation, gibanje die Untergrundbewegung)
podtalni boj unterirdischer

polfinale samostalnik
(del tekmovanja) ▸ elődöntőV polfinale se uvrstita prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. ▸ Minden csoportból az első két helyezett csapat jut az elődöntőbe.
Po sinočnjih povratnih tekmah četrtfinala sta si polfinale zagotovila Chelsea in Liverpool. ▸ A tegnap esti negyeddöntő visszavágói után a Chelsea és a Liverpool biztosította helyét az elődöntőben.

posameznik moški spol (-a …)

1. der Einzelne (ein -r)
dolžnost posameznika die Einzelverpflichtung
interes posameznika das Sonderinteresse
šport čas posameznika die Einzelzeit
boj posameznikov der Einzelkampf
igra posameznikov šport das Einzel, das Einzelspiel
nastop posameznikov pri drsanju: der Einzellauf
točkovanje posameznikov die Einzelwertung
tekma posameznikov der Einzelkampf
vsak posameznik jeder Einzelne

2. v nasprotju s skupinami: die Einzelperson

posvetovalnic|a ženski spol (-e …) die Beratung, die Beratungsstelle (družinska Familienberatungsstelle, Familienberatung, za boj proti narkomaniji Drogenberatungsstelle, za matere Mutterberatungsstelle, za nosečnice Schwangerenberatung, vzgojna Erziehungsberatung, Erziehungsberatungsstelle, zakonska Eheberatungsstelle, Eheberatung)

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

pozív (-a) m

1. voj. chiamata:
mobilizacijski poziv chiamata alle armi
poziv na nabor leva; cartolina precetto

2. chiamata; chiama, appello; invito:
telefonski poziv chiamata telefonica
poziv k sodelovanju appello, invito alla collaborazione

3. incitamento:
poziv k uporu, na boj incitamento alla rivolta, a combattere

4. jur.
poziv na sodišče citazione; mandato di comparizione
dekle na poziv ragazza squillo

prah¹ moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
prah in pepel Staub und Asche
pokrit s prahom staubüberzogen
brez prahu staubfrei
ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
neprepusten za prah staubdicht
… za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
… prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
boj proti prahu die Staubbekämpfung
odstranjevanje prahu die Entstaubung
sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
sesati prah Staub saugen
figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

práskati (-am)

A) imperf.

1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra

3. pog. andare, camminare

B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui

právda (-e) f

1. jur. causa, processo; lite; azione:
sprožiti, začeti pravdo intentare un processo
civilna pravda processo civile
delitvena pravda causa di divisione
lastninska pravda causa di proprietà
očetovska pravda azione di accertamento della paternità
razvezna pravda causa di separazione

2. ekst. questione:
pravda za oslovo senco questione di lana caprina

3. star. giustizia;
boj za staro pravdo (nei secoli XV — XVIII) lotta per i diritti dei padri (contro le angherie dei feudatari)

predstòjati -stòjī biti pred: sutra nam predstoji teška borba s neprijateljem jutri nas čaka težak boj s sovražnikom

préparer [-re] verbe transitif pripraviti, pripravljati

se préparer pripraviti se
préparer le déjeuner pripraviti kosilo
préparer un examen pripravljati se za izpit
préparer un élève à un examen pripravljati učenca za izpit
préparer quelqu'un à une mauvaise nouvelle pripraviti koga na slabo novico
préparer les voies (figuré) utreti poti
se préparer au combat, pour le bal, pour un voyage pripraviti se za boj, za ples, za potovanje

prêt, e [prɛ, t] adjectif pripravljen; gotov, odločen

prêt à combattre pripravljen za boj
prêt à démarrer (automobilisme), au départ (sport) pripravljen za start
prêt à partir pripravljen za odhod, za potovanje
prêt au pire pripravljen na najhujše
prêt à tout pripravljen na vse
prêt à toute éventualité pripravljen za vsako morebitnost
à vos marques! prêts? partez! (sport) na mesta! pripravljeni? zdaj!
(vêtements masculin pluriel) prêt(s) à porter konfekcijska obleka, konfekcija
(familier) être fin prêt biti popolnoma pripravljen
se tenir prêt biti pripravljen

prȅvlāst ž premoč: dobiti prevlast nad kim; borba o prevlast boj za premoč

priostríti (-ím) | priostrováti (-újem)

A) perf., imperf. appuntire, appuntare, aguzzare (tudi pren.):
priostriti kol appuntare un palo
priostriti pogled aguzzare lo sguardo
nekatere besede je priostril pronunciò alcune parole con più asprezza

B) priostríti se (-ím se) | priostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. pren. acutizzarsi, acuirsi, esasperarsi, inasprirsi:
boj za človekove pravice se je še priostril la lotta per i diritti umani si inasprì ulteriormente

pripravljen (-a, -o)

1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)

2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)

3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)

4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)

5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)

6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)

7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!

priprávljen preparado; pronto; listo (za para) ; dispuesto (za para)

pripravljen za boj pronto para pelear
pripravljen za odpošiljatev pronto para el envío
pripravljen za vzlet (letalo) listo para despegar

pripravljenost² ženski spol (-i …) vojska, medicina die Bereitschaft (bojna Kampfbereitschaft, obrambna Abwehrbereitschaft, Wehrbereitschaft, za akcijo Einsatzbereitschaft, Alarmbereitschaft, na klic die Rufbereitschaft)
pripravljenost za boj Kampfbereitschaft, Gefechtsbereitschaft, die Kampfkraft
čas pripravljenosti die Bereitschaftszeit
biti v pripravljenosti in Bereitschaft stehen, sich bereit halten, čete, gasilci, zdravniki: sich in Alarmbereitschaft befinden
držanje v bojni pripravljenosti vojska die Indiensthaltung
imeti v pripravljenosti bereit halten, pomorstvo, letalstvo klarhalten
imeti v stanju bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti vojska in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti vojska die Indienstnahme

pristúpiti prìstūpīm
1. pristopiti k: pristupiti kome; pristupiti bliže
2. približati se, pristopiti: popne se na goru i sjede, i pristupiše mu učenici njegovi
3. lotiti se: pristupiti poslu lotiti se dela; pristupiti pitanju načeti vprašanje; pristupiti boju začeti boj; pristupiti ruci poljubiti roko

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.