Franja

anschließend takoj nato, anschließend an ki sledi (čemu)

Anschluß, Anschluss, der, (Anschlusses, Anschlüsse)

1. priključitev; aneksija

2. (Straßen-, elektrisch, Telefon-) priključek; Eisenbahn zveza

3. (Kontakt) kontakt, stik Anschluß halten an eine Gruppe, Klasse: iti v korak z, loviti; im Anschluß an neposredno po

anschmiegen: sich anschmiegen oprijeti/oprijemati se; (etwas schmiegt sich an) ein Kleid usw.: prilegati se; sich an jemanden priviti se k, stiskati se k

anschreiben^* zapisati, napisati (an na); jemanden anschreiben pisati (komu); anschreiben lassen kupiti na up; gut/schlecht angeschrieben sein biti dobro/slabo zapisan

ansehen^*

1. gledati, pogledati; sich ansehen ogledati si, prüfend, längere Zeit: ogledovati si

2. (erkennen, [daß] dass) jemanden/etwas etwas ansehen videti da ..., X ansehen ... X kaže/pokaže, da Xu se vidi, da (man sieht ihm den Ärger an vidi se mu, da je jezen); an ... ansehen: man sieht es ihm an der Nasenspitze an po nosu se mu pozna

3. ansehen für, als imeti za; misliti, da je ...

4. von einem Standpunkt: videti

5. mit ansehen Zustände: gledati, (Zeuge sein) biti navzoč pri, biti priča Das ist lustig anzusehen Lepo je videti

ansein^*, an sein* biti prižgan, priklopljen

ansetzen² intransitiv

1. (anbrennen) prijemati se

2. (zu) einem Sprung, der Landung: pripraviti se na, začeti (pristajati); zu einer Frage ansetzen zastaviti vprašanje

3. Muskeln an Knochen: pripenjati se

4. sich ansetzen iti na prežo

5. angesetzt kommen pridirjati, pridrveti

ansprechen^*

1. (anreden) ogovoriti, nagovoriti, ogovarjati, nagovarjati; (sich wenden an) obračati se na, an Gefühle: apelirati na, Probleme: načenjati, nakazati; ansprechen um prositi za; ansprechen als označiti, označevati kot

2. (gefallen) biti všeč (komu), pritegniti (koga)

3. reagirati, odzvati se (tudi Technik), Technik Schalter, Relais: vklopiti se, delovati; ansprechen auf reagirati na; auf eine Therapie: terapija učinkuje, prijemlje

Anstoß, der, (-es, Anstöße)

1. udarec, impulz, sunek, Sport začetni udarec

2. (Anregung) vzpodbuda, impulz

3. (Ärgernis) spotika, zgražanje; Anstoß nehmen (an) zgražati se (nad); Stein des Anstoßes kamen spotike

anstoßen^*

1. zadeti (ob), udariti (ob), suniti, trčiti, (schubsen) poriniti, eine Schaukel: poganjati; mit der Zunge: tleskniti

2. anstoßen auf nazdraviti (čemu, komu), piti na zdravje, mit den Gläsern: trčiti

3. Technik nalahno valjati, (nähen) stično šivati, stično sešiti

4. (angrenzen) mejiti (an na)

5. (Anstoß erregen) zbujati zgražanje

answer¹ [á:nsə ameriško ǽnsə] samostalnik (to)
odgovor, odziv, reakcija, replika; rešitev (naloge); odzdrav; nasprotni udarec

to make an answer odgovoriti
answer in the affirmative pritrdilni odgovor
to know all the answers biti odrezav
pogovorno the answer is a lemon kakšno neumno vprašanje!
answer in the negative nikalni odgovor
the favour of an answer is requested prosimo za odgovor

Anteil, der, (-s, -e)

1. delež

2. (Interesse) zanimanje, (Mitgefühl) sočustvovanje; Anteil nehmen an zanimati se za, bei einem Unglück: sočustvovati, čutiti z; Anteil haben an sodelovati pri

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

Antwort, die, (-, -en) odgovor (an komu, auf na); (Reaktion) odziv

Anūbis -idis, acc. -bim in (pri poznih piscih) -bem, m (Ἄνουβις, egipč. Anup) Anubis, egipč. božanstvo, Ozirisov sin, gospodar grobov in podzemlja, spremljevalec in čuvar bogov, čaščen v pasji podobi, upodabljan kot mož s pasjo (šakaljo) glavo ali kot pasja glava na slopu, pozneje poistoveten s Hermesom ali Merkurjem ter za cesarjev tudi v Rimu splošno čaščen, posebno kot čuvar ob vratih zgornjega sveta in podzemlja in kot spremljevalec duš na poti v podzemlje: Plin., Ap. idr., latrator Anubis V., O., latrans An. Pr.

ānulārius 3 (ānulus) prstanski, pečatniški: creta Vitr. prstanska kreda (gl. ānulāris), scalae an. Suet. prstanaste (obročaste) stopnice, predel v 8. rim. okraju blizu rim. trga (forum Romanum); subst. ānulārius -iī, m izdelovalec prstanov, prstanar: Ci.

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

apel [é] moški spol (-a …) (poziv) der Aufruf, der Appel (komu an, k čemu/za kaj zu); vojska der Appell

apetít appetite (za for)

velikanski apetít a ravenous appetite
dobiti apetít to get an appetite
narediti, delati apetít to give an appetite
biti brez apetíta to be off one's food
nimam veliko apetíta pogovorno I'm off my feed
dražiti apetít to whet (ali to stimulate) the appetite, to sharpen the appetite, to give an edge to the appetite
izgubiti apetít to lose one's appetite
z apetítom jesti to eat with gusto
pokvariti komu apetít to spoil someone's appetite
apetít pride z jedjo start eating, and you work up an appetite; much must have more; the appetite grows with what it feeds on; appetite comes with eating

apology [əpɔ́lədži] samostalnik (for za, to komu)
opravičilo, obramba

by way of apology kot opravičilo
an apology for dinner skromna večerja
she wore an apology for a hat na glavi je imela nekaj, kar naj bi bil klobuk
to make (ali offer) an apology for opravičiti se zaradi