Franja

politicismo m nagnjenje k politiziranju

pòložnica ž
1. grobanica, grebenica
2. potrdilo o pologu
3. šport. žleb na kegljišču, po katerem se vračajo krogle k igralcem

pomper [pɔ̃pe] verbe transitif (iz)črpati; figuré potegniti k sebi, vsrkavati; familier izpraš(ev)ati; verbe intransitif, familier piti; guliti (učiti) se

pontīlis -e (pons) k mostu sodeč, mosten: stratus Veg. (morda) leseni pod.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

port⁵ [pɔ:t]

1. samostalnik
drža
vojska drža puške pri pregledu (diagonalno k levi rami)

2. prehodni glagol
vojska držati puško pred seboj diagonalno k levi rami

pòvraćati -ām
I.
1. vračati
2. zavračati
3. pomikati nazaj
4. bljuvati, bruhati
5. spravljati k zavesti
II. povraćati se
1. vračati se
2. ozdravljati
3. prihajati k zavesti

pòvratka ž, povràtuša ž žena, ki se od moža vrne k staršem

povŕh pril.
1. k tome, uz to, povrh toga: povrh je še to povedal; dati povrh
pridodati
2. površno, ovlaš, na brzinu: to je zelo povrh narejeno; izdelek je povrh ocenjen

praefectiānus 3 (praefectus) k prefektu (načelniku) telesne straže (praefectus praetorio) sodeč, preféktovski, preféktov: apparitor Amm.; tudi samo praefectianus: Cod. I.

praefectōrius 3 (praefectus) = praefectiānus k preféktu (načelniku) telesne straže (praefectus praetorio) sodeč, preféktovski, preféktorski, preféktov: Icti., vir Icti. bivši prefekt (načelnik) = praefectorius Sid.

prae-iūdiciālis -e (praeiūdicium) k vnaprejšnji (predhodni, poprednji) sodniški razsodbi sodeč, prejudicialen: multa praeiudicialis Cod. Th., Symm., actio praeiudicialis Iustin. Inst.; adv. praeiūdiciāliter s predsodkom: Cass.

praetōriānus 3

I. (praetōrium)

1. sodeč k cesarjevi telesni straži (gardi), gárden, pretórijski, pretorijánski: Plin., Suet., Amm., Aur., Icti. idr., miles T. telesni stražar, gardist, pretorijánec, cohors Suet.; subst. praetōriānī -ōrum, m vojaki cesarjeve telesne straže (garde), pretórijci, pretorijánci: T., Amm., Eutr.

2. sodeč k načelniku (poveljniku, preféktu) cesarjeve telesne straže (praefectus praetorio): pozni Icti., praefectura Aur. načelništvo, poveljevanje cesarjevi telesni straži (gardi). —

II. (praetor) prétorski: pretia Aug. s pretorskim pravosodjem (s pretorskimi procesi) pridobljeni denar.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prasinus 3 (gr. πράσινος)

I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr. —

II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.

prayer-meeting [prɛ́əmi:tiŋ] samostalnik
sestanek vernikov k molitvi

préći prêdēm (ijek., ek.), prédi, prédoh préde, prèšao prèšla, prêden
1. preiti k: preći k neprijatelju
2. preiti v: preći u krv, u čije ruke
3. preiti na: preći na koga; posjed je prešao od oca na sina; preći ćutke na stvar preiti molče k stvari, na stvar; preći na dnevni red
4. priti (čez), preiti (čez, preko): preći potok; pitam te zašto ne predeš u našu kuću; preći most
5. prehoditi: preći put od Trebinja do Dubrovnika
6. preiti, prestopiti: preći mjeru, granicu

preparative [pripǽrətiv]

1. pridevnik (preparatively prislov)
pripravljalen

2. samostalnik
priprava, pripravljanje (for)
vojska poziv k pripravljenosti

pribírati prìbīrām, prìbirati -ēm
I.
1. zbirati: pribirati snage, misli
2. pospravljati: pribirati ljetinu
II. pribirati se
1. zbirati se: naša se vojska pribira k Beogradu
2. prihajati k zavesti

prìbrati prìberēm, oni prìberū, pribèri, prìbrah prȉbrā, prȉbrao -āla
I.
1. zbrati: pribrati misli, snage
2. pospraviti: pribrati ljetinu
II. pribrati se
1. zbrati se
2. priti k sebi, zavedeti se