Franja

umétnost arte m (pl f)

filmska umetnost arte de la pantalla
ljubitelj umetnosti aficionado m a las artes
poznavalec umetnosti experto m en materia de arte
lepe umetnosti las bellas artes
svobodne umetnosti las artes liberales
upodabljajoče umetnosti las artes plásticas
črna umetnost magia f negra
dekorativna umetnost arte decorativo
to je vsa umetnost en esto y nada más consiste todo
to ni nobena umetnost eso lo hace cualquiera; fam ¡valiente cosa!

Undank, der, nehvaležnost (grober huda/črna); Undank ist der Welt Lohn nehvaležnost je plačilo sveta

varietet|a [é] ženski spol (-e …) (različica) die Varietät; die Abart, die Spielart
črna varieteta der Schwärzling

vasco baskovski; biskajski

boina (vasca) baskovska čepica (črna ali rdeča)
vasco m Bask; Biskajec

vdov|a² [ô] ženski spol (-e …)
živalstvo, zoologija črna vdova die Schwarze Witwe

vdóva (-e) f

1. vedova:
vdova po profesorju vedova del professore
slamnata vdova vedova bianca
jur. odpravnina vdove vedovile

2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)

vedova f

1. vdova:
vedova bianca pren. slamnata vdova
fior della vedova bot. (scabiosa) poljsko grabljišče, garjavo zelišče (Knautia arvensis)

2. zool. rajska vdovica (Steganura paradisea)

3. zool.
vedova nera črna vdova (Latrodectus mactans)

4. žarg. giljotina

véra (-e) f

1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

6. pren. (skupek načel, naukov) credo

7. rel. (molitev) credo (apostolico)

8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia

verre [vɛr] masculin steklo; kozarec, čaša; pluriel očala

de, en verre steklen
carreau masculin de verre šipa
laine féminin de verre steklena volna
verre double zelo debelo steklo
verre organique prozorna plastična masa
papier masculin de verre raskavec
un petit verre šilce, kozarček
verre à vitre steklo za šipe
verre à boire kozarec, čaša
verre de vir, à vin kozarec vina, za vino
verre incassable nezdrobljivo steklo
verre grossissant povečalno steklo
verres pluriel fumés črna (sončna) očala
verres de contact kontaktna očala
porter des verres nositi očala
maison féminin de verre hiša, kjer ni ničskritega
cela se casse comme du verre to je zelo krhko, drobljivo
se noyer dans un verre d'eau ne moči premagati najmanjšo zapreko

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.

vojsk|a¹ [ô] ženski spol (-e …) die Armee, das Heer, Streitkräfte množina (kopenska Landstreitkräfte)
najemniška vojska das Söldnerheer
okupacijska vojska die Besatzungsarmee
poklicna vojska das Berufsheer
stalna vojska stehendes Heer
črna vojska der Landsturm
rod vojske die Teilstreitkraft, die Waffengattung
iti v vojsko einrücken
vpoklicati v vojsko zu den Waffen rufen
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren

vôjska army; troops pl; (vojna) war

črna vôjska reserve(s); VB Territorial Army and Volunteer Reserve
vstopiti v vôjsko to join up

vôjska armée ženski spol , forces armées, troupes ženski spol množine ; (vojna) guerre ženski spol

aktivna (stalna) vojska armée active (permanente)
črna (teritorialna) vojska armée territoriale
kopenska vojska armée de terre
križarska vojska armée des croisés
pomožna vojska armée auxiliaire
Rešilna vojska (protest.) Armée du Salut
na vojsko iti partir à la guerre, s'en aller en guerre
vojska je vojska à la guerre comme à la guerre, c'est la guerre!

vôjska (-e) f

1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie

2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra

3. pog. servizio militare, leva

4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena

vôjska ejército m ; tropas f pl

aktivna (stalna) vojska ejército activo (permanente)
črna vojska leva f general, milicia f territorial
križarska vojska (hist) ejército de cruzados
kopenska vojska ejército de tierra
ljudska vojska ejército popular
»Rešilna vojska« Ejército de (la) Salvación

vomit¹ [vɔ́mit] samostalnik
izbljuvana hrana, izbljuvek (tudi figurativno)
bljuvanje, bruhanje
medicina pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

black vomit črna snov, ki jo (iz)bljuva bolnik z rumeno mrzlico

vóžnja viaje m

vožnja z avtom, vlakom, ladjo viaje en coche, en tren, en barco
vožnja po morju crucero m, travesía f; (izlet) excursión f
vožnja z letalom viaje en avión
črna vožnja (brez vozovnice) viaje sin billete
krožna vožnja vuelta f
posebna vožnja viaje especial
prosta, brezplačna vožnja viaje gratuito
poskusna vožnja viaje de prueba
vožnja (izlet) v neznano viaje (recreativo) sin destino conocido
srečno vožnjo! ¡buen viaje!
prekinitev vožnje interrupción f del viaje

vôžnja voyage moški spol , parcours moški spol , trajet moški spol ; (s taksijem) course ženski spol ; (preko vode) passage moški spol , traversée ženski spol ; (po morju) croisière ženski spol ; (izlet) excursion ženski spol , promenade ženski spol , randonnée ženski spol , sortie ženski spol (en voiture, en car, etc.)

brezplačna vožnja voyage (ali parcours) gratuit
krožna vožnja voyage (ali promenade, excursion) circulaire, circuit moški spol, tour moški spol
obrežna vožnja navigation côtière, cabotage moški spol
posebna vožnja voyage spécial, autobus (ali train) spécial
poskusna vožnja voyage (ali parcours) d'essai, essai moški spol (de bon fonctionnement)
črna vožnja (brez vozovnice) voyage sans billet, familiarno resquille ženski spol
vožnja (izlet) v neznano excursion à destination inconnue, excursion-surprise ženski spol
srečno vožnjo! bon voyage!, (z avtom) bonne route!

vran|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Krähe (črna Rabenkrähe, domača Hauskrähe, poljska Saatkrähe, ribja Fischkrähe, siva Nebelkrähe)
dolgonoga vrana Stelzenkrähe
gololična vrana Lappenkrähe
jastrebja vrana der Geierrabe
piščalasta vrana Flötenkrähe
planinska vrana Alpenkrähe
|
figurativno bela vrana ein weißer Rabe
vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus

vrána (-e) f zool. corvo (Corvus corax):
črna vrana cornacchia nera (Corvus corvus corone)
siva vrana cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
zelena vrana ghiandaia marina (Coracias garrula)
vrane krakajo i corvi gracchiano
jata vran uno stormo di corvi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti bela vrana essere una mosca bianca
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
vrana vrani ne izkljuje oči corvi con corvi non si cavano gli occhi