Franja

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera

treba (je) [é]

1. (moraš) paziti/piti dovolj tekočine/biti pozoren: man [muß] muss (viel trinken), es [muß] muss (viel getrunken werden)
treba (je) bi bilo man [müßte] müsste, ich [müßte] müsste …
treba (je) je bilo man [mußte] musste
treba (je) bo man wird … müssen

2. (potrebno je) es ist nötig/notwendig, man braucht
če bo treba (je) sollte es notwendig sein
če bo treba (je), lahko … nötigenfalls/notfalls kann ich …
ni treba (je) povedati/plačati …: du brauchst nicht zu erzählen/ zahlen …
ni mi treba (je) … ich habe es nicht nötig zu …
samo še tega je bilo treba (je)! das hat uns gerade noch gefehlt!, auf das/den haben wir gerade gewartet
treba (je) je počakati es bleibt abzuwarten

3. (potrebuješ) česa: nötig sein, notwendig sein, brauchen (dosti naporov, volje, energije, sladkorja dazu ist viel Mühe/Bereitschaft/Energie/Zucker nötig/notwendig, dazu braucht man viel …)
za to je treba (je) dosti poguma dazu gehört viel Mut

4.
treba je česa komu brauchen (za to nam je treba prostora dafür brauchen wir Platz; ni mi treba (je) toliko prostora ich brauche nicht [soviel] so viel Platz)
ali je bilo tega treba (je) hat das sein müssen?

5. moralno: man soll
treba (je) je kaj storiti - država, družba ipd.: es gilt zu …
(čas je) es ist (die) höchste Zeit, es ist an der Zeit

6.
kot je treba (je) wie es sich gehört, richtig, regelrecht, ordentlich

7.
kar je treba (je) opraviti/plačati … anfallend
ki ga je treba (je) prijaviti meldepflichtig, anzeigepflichtig
za kar je treba (je) plačati davek/carino/pristojbino steuerpflichtig/zollpflichtig/ gebührenpflichtig
ki ga je treba (je) revidirati/popraviti/zdraviti revisionsbedürftig/reparaturbedürftig/ behandlungsbedürftig
ki ga ni treba (je) likati bügelfrei

trésti se vibrar; temblar; trepidar; temblequear; estremecerse

tresti se od mraza, strahu temblar de frío, de espanto ali de miedo; (o vozu) dar sacudidas, traquetear
tresti se od smeha desternillarse de risa
tresti se od mraza tiritar (de frío)
tresti se kot šiba na vodi temblar como un azogado
s tresočimi se koleni con las rodillas temblantes
tresem se, če pomislim na to me estremece pensarlo

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

túdi aussi, également, même

jaz tudi moi aussi
jaz tudi ne moi non plus
ne samo …, temveč tudi non seulement…, mais aussi (ali encore)
tudi če même si, quand bien même
tudi takrat, ko alors même que
tudi če je še tako bogat (aus)si riche qu'il soit, tout riche qu'il est, quelque riche qu'il soit

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

túdi también; además

jaz tudi ne yo tampoco
ne samo ... temveč tudi no sólo... sino también
rekel mi je tudi también me dijo, me dijo además
tudi če je še tako bogat ... por muy rico que sea...

ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

A) imperf., perf.

1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo

B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ugóvor objection ženski spol , réplique ženski spol , contradiction ženski spol , opposition ženski spol , protestation ženski spol

brez ugovora sans réplique (ali opposition, contestation, discussion)
če ni ugovora s'il n'y a pas d'objection

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
umréti na morišču to die on the scaffold
umréti za jetiko to die of consumption
umréti od lakote to die of hunger
umréti od mraza to die of cold
umréti za rakom to die of cancer
umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
umréti od žalosti to die of grief
umréti od lastne roke to die by one's own hand
umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
hrabro umréti to die game (to the end)
umréti od strahu to die of fright
umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
umrl je kot berač he died a beggar
naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...

upoštévati to consider, to take into consideration (ali into account); to pay regard to; to allow for; to give consideration (to); to bear in mind; to give (ali to pay) heed (to)

če upoštevamo, upoštevajoč considering, allowing for
če vse upoštevamo taking everything into account, all things considered
ne upoštévati to leave out of consideration (ali out of account), to pay no regard (to), to ignore (kaj, česa something)

ustrelíti to shoot (dead), to kill by shooting

ustrelíti na to shoot at
bil je ustreljen kot špijon he was shot as a spy
ustrelite ga, če bo skušal pobegniti! shoot him if he tries to escape!
dezerterji so bili ustreljeni the deserters were shot
ustrelil se je he has shot himself
ustrelíti se v glavo to blow one's brains out

ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči

ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
če ti to ustreza if it suits you
ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?

ustrézen suitable, corresponding; adequate (to); proper, appropriate (to, for)

na ustréznem mestu in the proper place
biti ustrézen to be suitable, to suit
če to smatraš za ustrézno if you think it proper

utegníti to have time

če bom utegnil, bom prišel if I have time, I shall come
to utegne biti res that might be true
utegnemo zamuditi vlak we may miss the train
kaj bi se mu bilo utegnilo zgoditi? what might have happened to him?
nisem ga utegnil obiskati I had no time to see him
ne utegnem (= nimam časa) I cannot afford the time