trpljenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Leiden, das Leid
Kristusovo trpljenje das Leiden Christi, die Leidensgeschichte Christi
… trpljenja Leidens-, Leid-
(čas Leidenszeit, izkušnja Leiderfahrung, mesto die Leidensstätte, pot der Leidenspfad, pritisk der Leidensdruck)
umetnina: podoba trpljenja das Erbärmdebild
Zadetki iskanja
- tvój (tvôja -e)
A) adj.
1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino
2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu
B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu - ubijálstvo homicidio m ; asesinato m
čas ubijalstvo (fig) matar el tiempo
ubijalstvo se (z delom) matarse a trabajar; afanarse, tronzarse
ubijalstvo se s posli atarearse con (ali en) los negocios
ubijalstvo si glavo fam romperse la cabeza, devanarse los sesos; cavilar - ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer
čas ubijati (figurativno) tuer le temps
ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
ubijati se z delom se tuer au travail
ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à - ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)
A) imperf., perf.
1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova
3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro
4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare
5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando
6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo
B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.
1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi
2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi
3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria - ubi|ti1 (-jem) ubijati
1. töten (se sich), erschlagen, umbringen (se sich)
ne ubiti leben lassen
pravo ubiti na mah totschlagen
2.
figurativno ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
čas: herumbringen, totschlagen (da ubijemo čas um die Zeit herumzukriegen)
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide - udáriti (-im) | udárjati (-am)
A) perf., imperf.
1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento
2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro
3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile
4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico
5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato
6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione
7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole
8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi
9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici
10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante
11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere
12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente
13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno
B) udáriti se (-im se) perf. refl.
1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa
2. pren. (sporeči se) litigare
3. (spopasti se) scontrarsi - ukrásti (ukrádem)
A) perf. ➞ krasti
1. rubare, prendere, sottrarre, trafugare, arraffare; pren. pog. spolverare, grattare, fregare:
ukrasti denarnico rubare il portafoglio
ukrasti uro rubare l'orologio
2. pren. rubare:
ukrasti komu čas rubare il tempo a qcn.
B) ukrásti se (ukrádem se) perf. refl. sgattaiolare; introdursi furtivamente, penetrare di soppiatto:
ukrasti se iz hiše sgattaiolare di casa
ukrasti se v dvorano penetrare furtivamente nella sala - umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
tehnika čas umirjanja die Einstellzeit - uporábiti uporábljati to use (za for), to make use (kaj of something); to bring into use; to employ; to apply
tega nimam za kaj uporábiti, uporábljati I have no use for it
uporábiti, uporábljati zavore to apply the brakes
dobro uporábiti, uporábljati to put to good use
to pravilo se da uporábiti, uporábljati tudi za naš primer this rule applies to (ali in) our case as well
dobro uporábiti, uporábljati čas to make good use of one's time - ur|a2 ženski spol (-e …)
1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden
2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde
3.
ob kateri uri? um welche Zeit?
4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen
5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf - uslúžbenec (-nca) | -nka (-e) m, f impiegato (-a), dipendente:
državni, javni uslužbenec impiegato pubblico, impiegato statale, statale
stalni uslužbenec, uslužbenec za določen čas impiegato di ruolo, straordinario
bančni uslužbenec bancario; sportellista
železniški uslužbenec dipendente delle ferrovie - ustávljati (-am) | ustáviti (-im)
A) perf., imperf.
1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina
2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco
B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.
1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel
2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne
3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po' - utŕgati (-am) | utrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore
2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune
3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario
4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo
B) utŕgati se (-am se) perf. refl.
1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato
2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra
3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno
C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca - uvajanj|e srednji spol (-a …) das Einführen, die Einführung; z napotki, v delo: die Einweisung; vode ipd.: die Einleitung
čas uvajanja die Einarbeitungszeit - valiln|i (-a, -o) Brut- (čas die Brutdauer, nagon der Bruttrieb, lisa der Brutfleck, toplota die Brutwärme, die Bruthitze)
- valjenj|e1 [ê] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Brüten; das Brütgeschäft
… valjenja Brut-
(čas die Brutzeit, die Brutdauer, območje das Brutgebiet)
jajce za valjenje das Brutei - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - velikonôčen (rel) de Pascua, pascual
velikonočna nedelja (pirh, počitnice) domingo m (huevo m, vacaciones f pl) de Pascua
velikonočni teden semana f santa
velikonočni čas tiempo m pascual (ali de Pascua) - velikonočn|i [ô] (-a, -o) österlich; Oster- (čas die Osterzeit, ponedeljek der Ostermontag, praznični promet der Osterverkehr, teden die Osterwoche, zajček der Osterhase, jagnje das Osterlamm)