Franja

Inde [ɛ̃d] féminin Indija

dans l'Inde, aux Indes v Indiji
la mer des Indes Indijski ocean
les Indes occidentales, orientales Zahodna, Vzhodna Indija

Indija India

Vzhodna (Zahodna) Indija the East (the West) Indies
Zadnja Indija Further India
Indija Koromandija figurativno land of milk and honey, lubberland, lotus-land, Cockaigne; Shangri-La; land of plenty
življenje kot v Indiji Koromandiji life of idleness and luxury

Indija Inde ženski spol

Vzhodna Indija Indes ženski spol množine orientales
Zahodna Indija Indes occidentales
Indija Koromandija pays moški spol de cocagne

Irska samostalnik
(država) ▸ ÍrországSopomenke: Republika Irska

liturgíja (religija) liturgie ženski spol

anglikanska (katoliška, vzhodna, zahodna) liturgija liturgie anglicane (catholique, orientale, occidentale)

longitud ženski spol dolžina, zemljepisna dolžina, daljina

longitud focal goriščna razdalja
longitud este, longitud oriental vzhodna dolžina
longitud oeste, occidental zahodna dolžina
salto de longitud skok v daljino

lopatark|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija žaba: der Schaufelfuß (Hurterjeva Hurter-Schaufelfuß, južna Südlicher, vzhodna Östlicher, zahodna Westlicher)

magnolij|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Magnolie (Delavayeva Delavay's Magnolie, japonska velikolistna Japanische Großblatt-Magnolie, julan Yulan-Magnolie, kobuši Kobushi-Magnolie, kumarična Gurken-Magnolie, Sieboldova Siebold's Magnolie, soulangeana Tulpen-Magnolie, velecvetna Immergrüne/ Großblütige Magnolie, velikolistna Großblatt-Magnolie, vrbolistna Weidenblättrige Magnolie, zahodna Schirm-Magnolie, zvezdasta Stern-Magnolie)

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.

2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.

modroslóvje philosophie ženski spol

zgodovina modroslovja histoire ženski spol de la philosophie
vzhodna (zahodna) modroslovje philosophie orientale (occidentale)

Némčija Germany

v Némčiji in Germany
Vzhodna (Zahodna) Némčija East (West) Germany

Némčija Allemagne ženski spol

Vzhodna (Zahodna) Nemčija l'Allemagne de l'Est (de l'Ouest)
Zvezna Republika Nemčija (ZRN) République Fédérale d'Allemagne (RFA)

Némčija (-e) f geogr. Germania:
hist. Vzhodna, Zahodna Nemčija Germania Orientale, Occidentale

Norveška samostalnik
(država) ▸ NorvégiaSopomenke: Kraljevina Norveška

obal|a ženski spol (-e …) geografija

1. (breg) das Ufer (jezerska Seeufer, južna Südufer, severna Nordufer, strma Steilufer)

2. geografija morska: (obalno področje) die Küste, ozemlje: das Küstengebiet, das Küstenland; (lagunska Haffküste, morska Meeresküste, Seeküste, nizka Flachküste, s skalnimi grebeni v morju Schärenküste, riaška Riasküste, severna Nordküste, južna Südküste, strma Steilküste, ugreznjena Senkungsküste, zahodna Westküste, jadranska Adriaküste, Sredozemska Mittelmeerküste)

3. (obrežje) das Gestade, (plaža) der Strand
utrjena obala der Kai
|
blizu obale küstennah, in Küstennähe
oblika obale die Küstenform
prebivalec obale der Küstenbewohner
proti obali küstenwärts

obvoznic|a [ó] ženski spol (-e …) die Umgehungsstraße, avstrijsko, švicarsko: Umfahrungsstraße; die Tangente (zahodna Westtangente); za kraj: die Ortsumgehung; hitra cesta: Umgehungsschnellstraße, die Stadtautobahn

oeste moški spol zahod; zahodni veter

España del oeste zahodna Španija
al oeste zahodno

ouest [wɛst] masculin zahod, zapad; zahodni, zapadni

à l'ouest de Paris zahodno od Pariza
à l'ouest v zahodni smeri, na zahodu
(vent masculin d')ouest zahodni veter
l'Ouest zahodni predeli Francije; zapadne evropske dežele in severna Amerika, Zapad
la côte ouest de la Corse zahodna obala Korzike
longitude féminin ouest zahodna dolžina

platan|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Platane (javorolistna Gewöhnliche, vzhodna Morgenländische, zahodna Amerikanische)