helvétien, ne, -étique [ɛlvesjɛ̃, ɛn, etik] švicarski, helvetski
la Constitution helvétien švicarska ustava
Zadetki iskanja
- insignija samostalnik
1. ponavadi v množini (simbolni predmet) ▸ jelvény, jelképdekanske insignije ▸ dékáni jelvényekrektorske insignije ▸ rektori jelvényekškofovske insignije ▸ püspöki jelvényekcesarske insignije ▸ császári jelvényeknacistične insignije ▸ náci jelvényekviteške insignije ▸ vitézi jelvényekcerkvene insignije ▸ egyházi jelvényekzbiralec insignij ▸ jelvénygyűjtőnositi insignije ▸ jelvényeket hord, jelvényeket viselvladarske insignije ▸ uralkodói jelvényekpapeške insignije ▸ pápai jelvényekžupanske insignije ▸ polgármesteri jelvényekMeč je danes, skupaj z ogledalom in draguljem, ena od insignij japonske vladarske družine. ▸ Manapság a kard – a tükörrel és a drágakővel együtt – egyike a japán uralkodói család császári jelképeinek.
Krona in druge kraljevske insignije so bile sicer položene na mizo v cerkvi, a mu jih niso nadeli. ▸ A templomban a koronát és a többi királyi jelvényt egy asztalra tették, de nem helyezték fel őrá.
V parlamentu hranijo madžarsko kraljevo krono in ostale kraljeve insignije, ki so v določenih obdobjih leta tudi na ogled obiskovalcem. ▸ A Parlamentben őrzik a magyar királyi koronát és a többi királyi jelvényt, melyeket az év bizonyos szakaszaiban megtekinthetnek a látogatók.
2. (prepoznavna lastnost) ▸ jelkép, ismertetőjegy
Navsezadnje ustava ni samo insignija države, temveč tudi temeljna listina, ki določa pravice, dolžnosti itd. ▸ Végül is az alkotmány nemcsak az ország jelképe, hanem az az alapokmány is, amely meghatározza a jogokat, a kötelességeket stb.
Vseeno pa gre za predsednika, za insignijo ali ikono države. ▸ Akkor is a köztársasági elnökről, tehát az ország jelképéről vagy ikonjáról van szól. - oktroyiert: oktroyierte Verfassung oktroirana ustava
- podlága (-e) f
1. base, fondamento (tudi ekst.); ekst. sostrato; filoz. ipostasi:
adm. na podlagi in base a
ustava je podlaga vsej zakonodaji la costituzione fa da base a tutte le leggi
trgovati na podlagi sporazuma commerciare in base a un accordo
sum brez podlage sospetto privo di fondamento, infondato
2. um. fondo:
tv glasbena podlaga sottofondo, commento musicale
3. componente principale
4. agr. soggetto dell'innesto
5. ekon.
srebrna, zlata podlaga base argentea, aurea; tallone argenteo, aureo
grad. podlaga cestišča sottofondo (delle sovrastrutture stradali)
tekst. podlaga čipk trasparente - républicain, e [repüblikɛ̃, ɛn] adjectif republikanski; masculin, féminin republikanec, -nka
calendrier masculin républicain republikanski koledar
constitution féminin républicaine republikanska ustava
mouvement masculin républicain populaire (M. R. P.) ljudsko republikansko gibanje
parti masculin républicain republikanska stranka (v ZDA) - repúbliški (-a -o) adj. della repubblica, della Repubblica, repubblicano:
republiška skupščina parlamento della Repubblica
republiška ustava costituzione della Repubblica
republiški upravni organ organo dell'amministrazione della Repubblica, organo amministrativo della Repubblica - vidovdánski (-a -o) adj. hist.
vidovdanska ustava la costituzione di S. Vito (prima costituzione del regno SCS) - zvézen federal; federative; confederative
zvézna država federal state
zvézna skupščina federal assembly
zvézna vlada federal government
zvézne oblasti pl federal authorities pl
zvézni zbor federal chamber
zvézna ustava federal constitution
zvézni izvršni svet federal executive council
zvézno javno tožilstvo federal public prosecutor's office
zvézni upravni organi federal administrative agencies pl
zvézni predpis federal regulation
zvézni sekretar za ljudsko obrambo federal secretary of national defence
zvézni družbeni pravobranilec samoupravljanja federal social custodian of (rights of) self-management
Zvezna nemška republika the Federal Republic of Germany (krajšava: FRG)
zvézni preiskovalni urad (za nacionalno varnost) ZDA Federal Bureau of Investigation (krajšava: F.B.I., FBI) - zvézen fédéral; de liaison
zvezna država État fédéral, État fédéré (ali fédératif, confédéré)
zvezna oblast autorités fédérales
zvezni izvršni svet conseil exécutif fédéral
zvezni parlament, zvezna skupščina parlement fédéral, assemblée fédérale
zvezni oficir, častnik officier moški spol de liaison
zvezna liga (nogomet) première division
zvezna ustava constitution fédérale
zvezna vlada gouvernement fédéral - zvézen federal; confederado
zvezna država Estado m confederado
Zvezna Nemška Republika República f Federal de Alemania
zvezna oblast autoridad f federal
zvezni parlament parlamento m federal
zvezno področje territorio m federal
zvezna ustava Constitución f Federal
zvezno ustavno sodišče tribunal m de garantías constitucionales (de una Confederación)
zvezna vlada gobierno m federal - zvezn|i2 [é] (-a, -o) v zvezni državi: bundesstaatlich, Bundes- (kancler der Bundeskanzler, kongres der Bundeskongress, minister der Bundesminister, parlament die Bundesversammlung, proračun der Bundeshaushalt, svet der Bundesrat, urad die Bundesbehörde, das Bundesamt, uradni list das Bundesgesetzblatt, zakon das Bundesgesetz, zavod die Bundesanstalt, republika die Bundesrepublik, država der Bundesstaat, liga šport die Bundesliga, pošta die Bundespost, ustava die Bundesverfassung, vlada die Bundesregierung, das Bundeskabinett, ministrstvo Bundesministerium, sodišče das Bundesgericht, ustavno sodišče das Bundesverfassungsgericht)
- διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.
- εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.
- κακοπολῑτεία, ἡ slabo stanje države, slaba državna ustava.
- κατάστασις, εως, ἡ (καθ-ίστημι) 1. po-, nastavljanje, imenovanje, uredba, določba; pos. a) predstavljanje, uvajanje (tujih) poslancev pred skupščino; b) oprava atenskega konjenika, denar atenskega konjenika za opremo; c) dajanje ἐγγυητῶν. 2. intr. stanje, položaj, razmere, naredba, ustava, obstoj νόμου, τὰ πράγματα ἔχει κατάστασιν razmere (mir) so se utrdile.
- κατάστημα, ατος, τό (καθ-ίστημι) stališče, stanje, uprava, vedenje NT; κατάστημα καὶ σύνταγμα državna ustava.
- κόσμος, ὁ [Et. iz κόνσμο-ς, kor. k'ens-, slovesno oznanjati: lat. censeo] 1. a) ureditev, vrsta, red, uredba, ustava države, dostojnost; κατὰ κόσμον, ἐν κόσμῳ v redu, dostojno, spodobno, pristojno, (σὺν) οὐδενὶ κόσμῳ, οὐδένα κόσμον brez vsakega reda, v neredu, οὐδένα κόσμον (ἐμπιπλάμενοι) nezmerno, οὐ κατὰ κόσμον (εἰπών) nesramno, nedostojno; b) bojni red, razvrstitev, κόσμῳ τίθημι postavljam v bojni red; c) način stavbe, zgradba Ἑλληνικός, ἵππου δουρατέου; ὄψεως lepa uprizoritev (scenerija). 2. a) (ženski) nakit, okras, lišp, lepotičje; ὑπασπίδιος lepa oprava pod ščitom; b) dika, slava, čast κόσμον φέρει σιγή. 3. svetovni red, svet, vesoljni svet, (zvezdnato) nebo, zemlja, človeški rod, pogani NT.
- παρ-έκβασις, εως, ἡ oddaljitev, ovinek, izprijenje, slaba ustava.
- πάτριος 3 in 2 (πατήρ) 1. očeten, očetov(ski), po očetu podedovan. 2. domač, domovinski, deden, običajen, τὸ πάτριον starodavna ustava (kakor so jo imeli predniki), πάτριόν ἐστι stara navada (običaj) je, κατὰ τὸ πάτριον po domačem običaju.
- πολῑτεία, ἡ, ion. -τηίη in πολίτευμα, ατος, τό (πολιτεύω) 1. a) državljanska pravica, državljanstvo, meščanstvo; b) obnašanje, vedenje, življenje državljanov. 2. a) državna uprava, oblast, vlada, ustava, država NT; b) politika, politično delovanje, ljudovlada, demokratija; politična odredba.