Franja

rimokàtolikinja ž, rimokatòlikinja ž rimska katoličanka

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

romana ženski spol rimska tehtnica

romanismo m

1. jezik rimski izraz, rimska beseda

2. zavzemanje za papeško oblast

3. navduševanje za rimstvo

Römerreich, das, rimsko cesarstvo, rimski imperij; rimska država

Römerstraße, die, rimska cesta

scale-beam [skéilbi:m] samostalnik
rimska tehtnica

S.R.C. kratica relig.Santa Romana Chiesa Sveta rimska cerkev

stadēra f

1. rimska tehtnica

2.
stadera a ponte mostna tehtnica

steelyard [stí:lja:d] samostalnik
ročna tehtnica na vzvod, rimska tehtnica

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

trabée [trabe] féminin rimska purpurna toga

trìklīnīj -ija m, trìklīnijum km (lat. triclinium, gr. triklinon) triklinij, rimska obednica s tremi ležišči okoli mize

млечный путь rimska cesta (astr.)

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

Arabija samostalnik
1. (Arabski polotok) ▸ Arábia
Sopomenke: Arabski polotok

2. zgodovina (rimska provinca) ▸ Arábia

balance [balɑ̃s] féminin tehtnica (tudi astronomie); figuré ravnotežje, ravnovesje; commerce bilanca, zaključek; figuré negotovost, neodločenost; mreža za lov rakov

balance de clôture zaključna bilanca
balance du commerce trgovinska bilanca
balance des forces dans le monde ravnovesje sil v svetu
balance de précision, romaine, automatique precizna, rimska, avtomatska tehtnica
aiguille féminin, plateaux masculin pluriel de la balance jeziček, skodeli tehtnice
balance de caisse blagajniški zaključek
balance d'un compte saldo
balance de sortie zaključna bilanca
la balance est favorable, en excédent bilanca je ugodna, aktivna
la balance est défavorable, en déficit bilanca je neugodna, pasivna
être en balance kolebati
faire la balance napraviti bilanco
faire pencher la balance en faveur de quelqu'un favorizirati koga
faire pencher, incliner, emporter la balance (figuré) odločiti
mettre, jeter un poids dans la balance tehtno, važno besedo reči
mettre en balance (figuré) (pre)tehtati, kaj je za in kaj je proti
peser dans la balance biti zelo pomemben, tehten, velike teže
tenir la balance égale entre ... biti nepristranski med ...
tenir quelqu'un en balance koga pustiti v negotovosti; nekaj pustiti nerešeno, neodločeno
il a jeté toute son autorité dans la balance et il a emporté la décision nastopil je z vso svojo avtoriteto in dosegel odločitev

balanza ženski spol tehtnica, skleda tehtnice; bilanca; balansirka; poravnava

balanza romana rimska tehtnica
estar en balanza v dvomu biti
poner en balanza dvomiti o, sumiti o

bilancia f (pl. -ce)

1. tehtnica:
bilancia di precisione precizijska tehtnica
bilancia automatica avtomatična tehtnica
bilancia analitica analitična tehtnica
bilancia a molla vzmetna tehtnica
bilancia romana rimska tehtnica
dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

2. ekon. bilanca:
bilancia commerciale trgovinska bilanca
bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

3. astr. tehtnica

4. ravnotežje (tudi pren.):
ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

5. gradb. pomožni oder

6. štirioglata ribiška mreža

boginja samostalnik
1. (žensko božanstvo) ▸ istennőAtena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

2. (občudovana ženska) ▸ istennő
Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.