Franja

Zadetki iskanja

  • ceffone m klofuta, zaušnica:
    dare, mollare un ceffone a qcn. komu primazati klofuto
    prendere qcn. a ceffoni koga oklofutati
  • donnern grmeti; Meer: bučati; figurativ ropotati; donnernd fallen/rutschen Lawine, Zug: zgrmeti; etwas irgendwohin: treščiti; in/an/auf etwas donnern razbijati po; jemandem eine donnern prisoliti, primazati
  • en1 (-a, -o)

    1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
    eden einer, eine, eines
    en in pol eineinhalb, anderthalb
    ena eins
    en funt bankovec: die Einpfundnote
    ena marka kovanec: das Einmarkstück
    ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
    en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
    pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
    ura: ura je ena es ist ein Uhr
    ob enih um ein Uhr, um eins
    četrt na eno (ein)viertel eins
    pol enih halb eins
    v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
    z enimi vrati
    z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
    v eni disciplini Einzel-
    (zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
    gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
    družina z enim staršem die Einelternfamilie
    stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
    samo na eni strani rokopis: einseitig
    eno in isto eins und dasselbe
    polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti
  • fácka (klofuta) slap in the face; box on the ear

    primazati fácko komu to box someone's ears, to slap someone's face
  • ficher2 ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

    ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
    fichez-moi le camp! poberite se proč!
    fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
    cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
    fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
    fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
    fiche une gifle primazati zaušnico
    ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
    fiche-moi la paix! daj mi mir!
    ficher à la porte skozi vrata vreči
    on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
    je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
    il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
    va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
    je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
    je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
    se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
    je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
    se ficher par terre lopniti, pasti na tla
    se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«
  • flatschen: es flatscht lije (kot iz škafa); jemandem eine flatschen primazati klofuto
  • gifle [žifl] féminin zaušnica, klofuta; figuré ponižanje, žalitev

    cet échec est une gifle pour lui ta neuspeh je klofuta zanj
    donner, flanquer, recevoir une gifle dati, primazati, dobiti klofuto ali zaušnico
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • hauen (haute/hieb, gehaut/gehauen)

    1. udariti, tolči, mlatiti; an/auf/in tolči po, udariti po, razbijati po

    2. (werfen) vreči, treščiti, zagnati, zalučati

    3. Wald: sekati, Gras: kositi; einen Menschen: premlatiti; in Stein: vklesati eins/eine hinter die Ohren hauen primazati okoli ušes; jemanden zum Krüppel hauen premlatiti skoraj do smrti, polomiti kosti; in dieselbe Kerbe hauen trobiti v isti rog; auf die Finger hauen usekati po prstih
  • in-cutiō -cutere -cussī -cussum (in, quatere)

    1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, suniti (suvati), dregniti (dregati) v kaj: Q., incutere scipionem in caput L., arietem muro L., alicui colaphum i. Iuv. zaušnico dati (primazati) komu; pass.: flagellorum ictus nudis ossibus incussi Cu., puppibus prorae incutiuntur Cu., incussae trabes T.; meton.: incussi articuli Plin. z udarcem poškodovani; pren.: i. mentem Val. Fl. pretresti.

    2. occ. (kaj na koga) vreči, zagnati, zadreviti, metati: tormentis faces et hastas i. T., tela saxaque i. T., imber grandinem incutiens Cu. prinašajoč točo; pren. = zabrusiti komu kaj: rigidas minas i. O., nuntium alicui i. L.

    3. metaf. (čustva) vdahniti, vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navdati koga s čim, spraviti ga v kaj: Enn. fr., Iust.., Lucr., Vell., Fl., ingentem omnibus curam i. Cu., formidinem, sollicitudinem Cu., timorem Ci., metum L., religionem animo i. L., urbis desiderium H., pudorem H., negotium Ci.; prim. incute vim ventis V. podeli jim, i. alicui morbum Pl.
  • klatschen ploskniti, čofniti, tolči (gegen ob), udariti (gegen ob); eine klatschen primazati klofuto; Beifall klatschen ploskati; (ausplaudern) izklepetati; intransitiv opravljati
  • kleben lepiti, (an) prilepiti, (auf) nalepiti, (zusammen) zlepiti; intransitiv (an) držati se (česa), viseti/obviseti (na), oklepati se (česa); (klebrig sein) biti lepljiv/lepek; jemandem eine kleben prisoliti/primazati klofuto; einen kleben haben biti v rož'cah; an seinen Händen klebt Blut njegovih rok se drži kri
  • klofut|a ženski spol (-e …) die Ohrfeige
    deliti klofute Ohrfeigen verteilen
    primazati klofuto komu (jemandem) eine langen/klatschen/kleben, eine Ohrfeige geben
  • klofúta (-e) f

    1. schiaffo, ceffone, sberla:
    dati, primazati klofuto dare, appioppare uno schiaffo

    2. ekst. pren. schiaffo; mortificazione, umiliazione
  • knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)
  • krep|ek [ê] (-ka, -ko) kräftig; stark, stramm; starejši človek: rüstig; tipografija [fettgedruckt] fett gedruckt; Kraft- (juha die Kraftbrühe)
    krepka domača hrana herzhafte/deftige Kost
    krepki tisk der Fettdruck
    primazati nekaj krepkih ein paar runterhauen
    krepek izraz (psovka, kletvica) der Kraftausdruck
    ta je pa krepka! das ist ein starkes Stück!
  • langen zadoščati, biti dovolj; an, bis zu usw.: segati (do); (greifen) seči, segati (nach po), (holen) vzeti, langen aus potegniti iz; eine langen primazati jo/klofuto; sich jemanden langen lotiti se koga; das langt vorne und hinten nicht to nikakor ne zadošča; jetzt langt es mir! sedaj imam pa dovolj!
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • Löffel, der, (-s, -) žlica; kleiner: žlička; zajemalka; bei Hasen: uhelj; Technik korec, lopata, žlica; den Löffel abgeben/wegschmeißen umreti; mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein roditi se z zlato žlico v ustih; über den Löffel balbieren opehariti, napetnajstiti; figurativ mit Löffeln gefressen haben pojesti z veliko žlico; jemandem eins/ein paar hinter die Löffel geben primazati jo/jih (komu)
  • pflastern, pflästern

    1. tlakovati

    2. eine Wunde: dati obliž na; figurativ eine pflastern primazati eno (klofuto)