Franja

prōnūntiātiō -ōnis, f (prōnūntiāre)

1. javno oklicevanje, javni oklic, javni razglas, javno oznanilo (naznanilo): qua pronuntiatione facta … omnes Uticam relinquunt C.; occ.
a) sodniški izrek, (raz)sodba: Ci., Petr., pozni Icti.
b) glasnikovo oklicevanje, razglašanje, naznanjevanje, oznanjevanje, razglasitev, naznanitev, razglas, oglas, naznanilo: Val. Max.

2. izražanje, govor: Icti., cuius opera Graeca pronuntiatione strategemata dicuntur Val. Max.; occ.
a) (po)stavek ali (iz)rek (v logiki), podména, mnenje, domneva: quid est, cur non omnis pronuntiatio aut vera aut falsa sit Ci.
b) predavanje, izvajanje, govorjenje, deklamiranje, deklamacija, recitiranje, podajanje: Q., Plin. iun., Corn., Val. Max.
c) meton. posamezna izgovorjena črka, glas: elementa proprie dicuntur ipsae pronuntiationes Prisc.

reading [rí:diŋ]

1. samostalnik
branje, čitanje; pregledovanje; čtivo, lektira; način branja; načitanost; predavanje; recitiranje; dobeseden tekst; tolmačenje, interpretacija, razlaga, pojasnilo; korektura; razumevanje, dojemanje, doumevanje (of česa)
odčitek; stanje (barometra)

various reading varianta
a man of vast (extensive) reading zelo načitan človek
this book is poor reading ta knjiga se slabo bere, ni zanimiva
this passage offers several readings to mesto se lahko razlaga (razume) na več načinov
I took a reading from the barometer odčital sem stanje barometra

2. pridevnik
ki (mnogo, rad) bere ali študira; bralen, za branje

he is a reading man britanska angleščina on mnogo bere (študira)
reading machine bralna naprava (aparat) (za čitanje mikrokopij)

recital [risáitəl] samostalnik
pripoved(ovanje), govorjenje (na pamet), predavanje, recitiranje; navajanje, naštevanje; (glasno) čitanje; opis, poročilo
pravno uvodni, pripravljalni del listine, dokumenta, spričevala; določba, ugotovitev
glasba recital, solistična glasbena prireditev; koncert del enega skladatelja ali homogenega sporeda

recital of details naštevanje podrobnosti
piano(forte) recital klavirski večer
vocal recital, song recital recital (večer) pesmi

Referat, das, (-/e/s, -e) referat, poročilo, predavanje; referat, resor

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

sermō -ōnis, m (morda iz serere¹; nekateri razlagalci besedo izpeljujejo iz kor. *su̯er- govoriti; prim. got. swaran = stvnem. swerien, swerren = nem. schwören, ang. answer odgovor, sl. svariti)

1. pomenek (med več osebami), pomenkovanje, izmenjava mnenj (stališč), razprava, pogovor, razgovor (do katerega pride slučajno, ne po dogovoru, kar zaznamuje beseda colloquium), pogovarjanje, razgovarjanje, govorica: ENN. AP. GELL., CAECIL. AP. GELL., PL., TER., TIT. AP. NON., S. FR., Q. idr., sermonem habere (conferre, instituere) cum aliquo CI., longior ab Ambiorige instituitur sermo C., sermo et familiaris et cotidianus CI., comis sermo T., iocosus H., sermonem ordiri CI., oritur sermo de aliqua re H., multi et illustres et ex superiore et ex aequo loco semones habiti CI. EP. moje številne nedvoumne izjave (besede), ki sem jih izustil tako na sodnem odru kot tudi v vsakdanjem življenju, sermo Abdalonymi CU. izjava, besede, izustilo, multa ibi tota die in concilio sermonibus iactata erant L., iucundus mihi est sermo litterarum tuarum CI. EP. pis(me)na izmenjava mnenj s teboj; meton. predmet (tema, vsebina) pogovora (pogovarjanja) ali govorice: nunc per urbem solus (sc. filius meus) sermoni omnibust PL. zdaj se plete (o mojem sinu) po vsem mestu govorica, zdaj se o njem širi govorica (širijo govorice), zdaj vse mesto govori o njem, nunc inter eos tu sermo es PR., Cataplus ille Puteolanus sermo illius temporis CI. o katerem je v tem času vse govorilo, medici ... ad Dionysium filium sermonem rettulerunt N. vsebino pogovora.

2. occ. učen pogovor, učen razgovor, učena razprava, učeno razpravljanje, učena izmenjava mnenj (stališč), učeno izmenjavanje mnenj (stališč), učeno besedovanje, učena debata, učena diskúsija (diskusíja), učeno diskutiranje, disput, disputacija, disputiranje, učeni pretres, učeno pretresanje, učeni prepir, dialog, konverzacija, predavanje: Q. idr., exposuit (sc. Scaevola) nobis sermonem Laelii de amicitia habitum ab illo secum et cum ... C. Faunio CI., in quo (sc. circulo) aut de re publica disputaretur aut de philosophia sermo haberetur N., quamquam Socraticis madet sermonibus H., sermones, quos scripsit (sc. Plato) GELL.

3. pogovorni (razgovorni, občevalni) jezik, miren (pogovoren) način pogovora (besedovanja) (naspr. contentio), vsakdanja govorica, vsakdanji govor, naravna govorica, preprosta, nevezana beseda, proza (naspr. vezana beseda), preprost govor: in argumentis Caecilius poscit palmam, in ethesin Terentius, in sermonibus Plautus VARR. AP. NON., mollis est oratio philosophorum et umbratilis ... Itaque sermo potius quam oratio CI., contentio tribuitur disceptationibus indiciorum, contionum, senatūs; sermo in circulis, disputationibus, congressionibus familiarium versatur CI., sermo est oratio remissa et finitima cotidianae locutioni CORN., si quis scribat, uti nos sermoni propiora H., soluta oratio, qualis in sermone et epistulis Q., vox sermoni proxima Q., supra modum sermonis attolli Q., usque eo naturale est paulatim incitari, ut litigantes quoque a sermone incipiant, ad vociferationem transeant SEN. PH., ut rursus vaces sermoni, quem apud municipes meos habui PLIN. IUN.; meton. v pogovornem jeziku, v preprosti besedi napisan spis, pri H. satire in pisma: nostrorum sermonum iudex H. (o svojih satirah), nec sermones ego mallem repentes per humum H. (o svojih pismih, epistulae), ille (sc. delectatur) Bioneis sermonibus (= satiris) H.

4. govorica (govorice) = govorjenje (ljudstva), glas: vulgi CI. EP., sermo atque fama CI., vix feram sermones hominum CI., ut propter eum in sermonem hominum atque in tantam vituperationem veniret CI. da bi prišel ljudem v zobe, sermones lacessere C. sprožiti (sprožati, (raz)širiti) govorice, dare sermonem alicui CI. ali sermones praebere aliis L. da(ja)ti komu (drugim) priložnost (možnost, povod) za govorice (govorjenje), materiam sermonibus praebere T., dissipatur sermo totā Asiā CI., haec (sc. fama) cum multiplici populos sermone replebat V., nil dignum sermone canere H.; pesn. = pravljica, bajka: sermones utriusque linguae (sc. grškega in latinskega) H.

5. jezik = način govorjenja ali izražanja, govorjenje, izražanje, govor, govorica, beseda, slog, idiom: SEN. PH. idr., proletarius PL., plebeius CI., delicatus, elegans, festivus CI., rusticus, urbanus L., humilis, pedester H., cotidianus Q., elegantia sermonis CI., sermonis error CI. napačno izražanje, finit ergo in Catulo sermo Latinus CI., suavitas sermonis Latini N.; meton. posamezen izraz, stavek: ICTI., POMP., SERV., non possum exprimere sermonibus MIN.; occ. jezik, ki ga kdo govori, narečje, dialekt: sermone debemus uti, qui natus (po nekaterih izdajah innatus) est nobis CI. ki nam je prirojen, ki je naš materni jezik = nativus sermo CU., gentes dissonae sermone L., sermo Persarum N., libri ... Graeco sermone confecti N., sermo patrius H., sermonis patrii egestas LUCR., sermo humanus ali sermo hominum PLIN., lusciniae Graeco atque Latino sermone dociles PLIN.

6. govorni običaj, govorna navada, običaj (navada) govorjenja, jezikovna raba: rectus ICTI., vulgi sermone mons significatur ICTI.

7. pridiga: ECCL.

Opomba: Nom. sg. sermō (H., LUCR.), poznejši pesniki merijo sermŏ (npr. IUV.).

talk¹ [tɔ:k] samostalnik
pogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezik

the talk of the town figurativno stvar, o kateri vsi govore
full of talk brbljav, žlobudrav
idle talk prazno besedičenje, govoričenje
he is all talk on samo govori (ne naredi pa nič)
she is the talk of the town vse mesto govori o njej
there is much talk and no work veliko je govorjenja, storjenega pa nič
those people are nothing but talk teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijo
it will all end in talk iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedah
to make talk govoriti zaradi govorjenja
there is talk of his being bankrupt govori se, da.je (on) v bankrotu
I want to have a talk with him rad bi govoril (se pogovoril) z njim

trāditiō -ōnis, f (trādere)

1. predaja, preoddaja, izročitev (starejše izročba), ekstradícija: rei Ci., oppidorum, urbis L., Iugurthae Plin., Val. Max., abalienatio est eius rei, quae mancipi est, traditio alteri (drugemu) Ci.; codicum Aug. neprava in brezvestna preoddaja Sv. pisma.

2.
a) predavanje, podajanje, nauk, uk, ustanovilo, pravilo: Cael. idr., prope nuda praeceptorum traditio Q., seniorum Vulg., haec traditio eius Gell. domneva, podmena, ieiuna atque arida Q., veritatem divinā traditione cognovisse Lact.
b) poročilo: supremorum T. o koncu, o smrti.
c) ustno izročilo, ustna tradícija: incomperta et vulgaria rei Gell., grammatica Gell.

vdájanje s predavanje

Vorlesung, die, predavanje (über o); (Vorlesen) branje; eine Vorlesung halten imeti predavanje

Vortrag, der, (-/e/s, Vorträge) predavanje (über o); Recht izvajanje, der Anklage: branje; eines Lieds: deklamiranje, recitiranje; von Musikstücken: podajanje, izvajanje; Musik recital; einen Vortrag halten imeti predavanje, predavati; (Übertrag) prenos

Vortragsabend, der, (večerno) predavanje

доклад m poročilo, poročanje, referat; (voj.) raport; predavanje; prijava;
без доклада не входить brez prijave vstop ni dovoljen
докладная записка pismeno poročilo

до́повідь -і ж., poročílo -a s., predávanje -a s.

курс m smer; tečaj, letnik; predavanje; zdravljenje;
курсы pl. tečaj (strokovni, večerni);
быть в курсе дел biti
о zadevah dobro poučen;
войти в к. дела poučiti se о zadevi;
держать в курсе дел stalno poročati о poteku zadev

лекция f predavanje;
читать лекции predavati; (pren.) brati levite;
лекции pl. skripta

ле́кція -ї ж., predávanje -a s.

преподавание n poučevanje, pouk; predavanje

acroāma -atis, n (gr. ἀκρόαμα iz ἀκροᾶσϑαι)

1. kar se z zanimanjem posluša, predavanje za zabavo, naslada za ušesa, zabava: quod acroama aut cuius vocem libentissime audiret Ci.; prim.: interdum ἀκροάματα audiebamus, interdum iucundissimis sermonibus nox ducebatur Plin. iun.

2. met. glasbenik, pevec, predavatelj, čitalec, prostovoljen pripovedovalec, šaljivec: nemo in convivio eius aliud acroama audivit quam anagnosten N., ipse ille maxime ludius, non solum spectator, sed actor et acroama Ci.

acroāsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. ἀκρόασις) poslušanje, zlasti javnega predavanja: Varr. ap. Non.; met. javno predavanje samo: in acroasi legere Ci. ep., acroasin facere Vitr., Suet.