Franja

lēttera f

1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

2. tisk (tiskarska) črka

3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka

4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem

meaning² [mi:niŋ] samostalnik
pomen; namen, smoter

full of meaning pomemben, tehten
what's the meaning of this? kaj naj to pomeni?
with meaning pomemben, izrecen

moment [móumənt] samostalnik
hip, trenutek
figurativno veliki trenutek; pomen, važnost (to za)
fizika moment

at the moment sedaj, trenutno
at any moment vsak hip
for the moment za sedaj
not for the moment trenutno ne
in a moment takoj, v trenutku
just a moment samo trenutek
man of the moment sedaj važna oseba
of (great) moment (zelo) važen
of little (ali no) moment nevažen
this very moment takoj
the moment that takoj ko
to the moment popolnoma točno
at a moment's notice v najkrajšem roku
one moment!, half a moment! (počakaj) trenutek!

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

notabilidad ženski spol važnost, pomembnost, pomen; ugledna osebnost, odličnik, prvak

nōtiō -ōnis, f (nōscere)

1. spoznavanje česa, seznanjanje s kom, čim: quid tibi hanc notiost … amicam meam? Pl. zakaj se seznanjaš s to mojo ljubico?, kaj se imaš brigati zanjo?

2. occ. oblastniško, politično, uradn(išk)o seznanjanje, jemanje na znanje =
a) preiskava, preiskovanje: Dig., pontificum, populi Ci., dilatā notione de iure flaminis T.
b) notio censoria α) cenzorska (cenzorjeva) preiskava: censoria notio et gravissimum iudicium Ci., tenere iudicium notionemque censoriam Ci. β) n. censorum ali censoria cenzorski (cenzorjev) ukor: notiones animadversionesque censorum Ci., in cuius (sc. Sallustii) historia notiones censorias fieri atque exerceri videmus Gell.
c) actoris notio oblastniška, uradna preiskava, ki je želi tožnik: Ci.

3.
a) znanje, vedenje: ceteri agri sine populi Romani notione addicentur Ci., n. futuri Aur.
b) znanje o čem, poznavanje (umevanje) česa, pojem, predstava o čem, pomen česa, (po)misel na kaj, o čem, glede česa: n. boni vini Ci., animi Ci., rerum notiones Ci., notio de fortitudine Ci., in omnium animis notiones deorum impressit natura Ci. božanski pojem, pojem „bog“, mens … fugere intellegentiae nostrae vim et notionem videtur Ci. zdi se, da si naš razum ne more razlagati, da naš razum ne more dojeti (razumeti), neque alia huic verbo subiecta notio est Ci. in ta beseda ne sloni na nobeni drugi (po)misli, notiones, quas ἐννοίας vocant Ci., notiones insitae Ci. čisti pojmi, pojmi a priori = gr. προλήψεις.

omémba ž spomen, pomen: -e vredno ime
ime koje treba da se spominje; to ni -e vredno
nije vrijedno da se spominje

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

ōminātiō -ōnis, f (ōmen1) pomen, napoved: P. F.

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

portée [pɔrte] féminin doseg; dogled; streljaj; musique pet črt, na katere pišemo note; figuré pomen, važnost; zoologie skot, pokót, povrg; trajanje brejosti

à portée (de) v dosegu, na dogledu; blizu
à la portée du fusil na streljaj
à (la) portée de razumljiv, umljiv za
à grande portée daljnostrelen (top)
à portée de la main pri roki
sans portée nezadosten (razlog)
portée de jeunes chats povrg mačic
portée de main doseg
portée d'ouie slišaj
portée de voix doklic
décision féminin d'une grande portée zelo pomemben, daljnosežen sklep
c'est à ma portée to imam pri roki; to razumem; to je v okvirih mojih zmožnosti; to si lahko privoščim
c'est d'une haute portée to je velike važnosti
cela passe ma portée c'est au-dessus de, hors de ma portée to presega moje obzorje, razumevanje
mettre à la portée de tous napraviti vsem dostopno, dosegljivo
se mettre à la portée de quelqu'un izraziti se razumljivo za koga

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost

purport¹ [pə́:pət] samostalnik
vsebina, smisel, pomen; cilj, smoter, daljnosežnost

rékviem m (lat. requies) rekvijem, crna misa, zadušnica, opijelo, opelo, pomen, parastos

remarkableness [rimá:kəblnis] samostalnik
nenavadnost, presenetljivost; pomembnost, (velik) pomen

sememe [sémi:m] samostalnik
jezikoslovje pomen, semem

semnificáţie -i f pomen

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

sens -uri n

1. pomen, smisel

2. smer
□ sens unic enosmeren