Franja

imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer

1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.

2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci.

intempérance [ɛ̃tɑ̃perɑ̃s] féminin nezmernost (zlasti v pitju)

intempérance de langue, de langage nebrzdan jezik, blebetavost
intempérance de plume veliko pisanja; dolgoveznost v pisanju

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.

lapse¹ [læps] samostalnik
lapsus, spodrsljaj spozaba, pogrešek, pomota; prestopek, oddaljevanje (od česa), spotikljaj; propad, propadanje (moralno); tok, minevanje (časa)
pravno zastaranost, zapadlost (dedne pravice); len tok (vode)

lapse of the pen spodrsljaj v pisanju, zapisan
lapse of justice juridičen spodrsljaj
moral lapse moralno propadanje
meteor lapse rate vertikalni temperaturni gradient

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

mendōsus 3, adv. -ē (mendum)

1. pass. poln pomanjkljivosti (hib, napak), pomanjkljiv, nepopoln, hibav, hiben, napačen; o telesnih hibah: equi facies O.; n. adv.: ne qua subaerato mendosum tinniat auro? Pers.; v stvarnem oziru poln (stvarnih) napak, poln nepravilnosti, napačen, nepravilen: exemplar testamenti Plin. iun., quamquam his laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior Ci., mendosissimis fatigari codicibus Aug., mendose colligere Pers., mendose scribere, mendosissime scriptum esse Ci.; pesn. v nravstvenem oziru = vitiosus: mendosus et mendax H. poln napak in laži, mendosi mores O., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura (značaj, srce) H.

2. act. (pri pisanju) delajoč napake: cur servus societatis qui tabulas conficeret, semper in Verruci nomine certo ex loco mendosus esset Ci.

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

neglegentia (ne negligentia) -ae, f (neglegere)

1. nemarnost, nemarščina, puščanje vnemar, vnemarnost, nepazljivost, nepaznost, neprizadevnost, neskrbnost, nebrižnost, brezbrižnost (naspr. diligentia): in provinciis diligentia est plena simultatum, neglegentia vituperationum Ci., adhibenda est munditia, quae fugiat agrestem neglegentiam Ci., quaedam etiam neglegentia est diligens Q., neglegentiam eius in accusando considerare Ci., n. epistularum ali samo neglegentia (sc. epistularum) Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, opulentia neglegentiam tolerabat S., quam neglegentiam Polyxenidam in classe sua habiturum Pausistratus audivit, eam ipse extemplo habuit L.

2. zanemarjanje, vnemarnost, puščanje vnemar, malomarnost, ravnodušnost, brezbrižnost, prezir(anje), nespoštovanje, brezobzirnost (do koga, do česa): cognatorum Ter., deorum, caerimoniarum auspiciorumque L., litterarum Ci. ep., epistularum Pompei duarum quas ad me misit neglegentiam meamque in rescribendo diligentiam volui tibi notam esse Ci. ep. (Ad Atticum 8, 11, 6) vnemarnost, hladnost v pismih, sui n. T. zapustitev, zanemarjanje.

ovírati impedir; estorbar

ovirati promet, prehod impedir el paso
ovirati koga pri pisanju estorbar a alg al escribir

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

pisánje writing; (rokopis) handwriting; (veščina, stil) penmanship; (stenografsko) shorthand writing

umetnik v pisánju penman, calligrapher
umetnost pisánja penmanship, calligraphy

pisánje écriture ženski spol , action ženski spol d'écrire, manière ženski spol d'écrire ; (umetnost) art moški spol d'écrire ; (pismo) écrit moški spol , lettre ženski spol

pisanje na stroj dactylographie ženski spol
obtičati pri pisanju rester au bout de la plume
on ni prijatelj pisanja (pisem) il n'est pas très écrivassier

pisateljevanje samostalnik
(o pisanju leposlovja) ▸ írás, írói tevékenységPreživljal se je s pisateljevanjem in novinarstvom. ▸ Írással és újságírással kereste a kenyerét.

plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
plume (à) réservoir nalivno pero
la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
dessin masculin à la plume perorisba
homme masculin de plume pisatelj
léger comme une plume lahek kot pero
lit masculin de plume mehka postelja
longues plumes des ailes letalna peresa
nom masculin de plume pisateljsko ime
poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
trait masculin de plume poteza s peresom
écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
(populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga

polimorfizem samostalnik
1. biologija (o genih) ▸ polimorfizmusPrimerjali smo polimorfizme 15.000 bolnikov s 26.000 zdravimi genomi. ▸ 15 000 beteg és 26 000 egészséges genom polimorfizmusait hasonlítottuk össze.

2. biologija (o živih bitjih) ▸ polimorfizmus
Portugalska ladjica je zanimiv, skrajen zgled polimorfizma. ▸ A portugál gálya a polimorfizmus szép és szélsőséges példája.

3. kemija (lastnost snovi) ▸ polimorfizmus
Najimenitnejši pojav polimorfizma srečamo pri elementarnem ogljiku (C): na eni strani diamant in na drugi grafit. ▸ A legnagyszerűbb polimorfizmus az elemi szénnél (C) található: az egyik oldalon a gyémánt, a másikon a grafit.

4. računalništvo (del programskega jezika) ▸ polimorfizmus
Polimorfizem je ravno tako zelo dobrodošla "bližnjica" pri pisanju skriptne kode. ▸ A polimorfizmus egy nagyon üdvözlendő „egérút” a szkriptkód írása során.

poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)

A) perf., imperf.

1. provare, tentare, cercare di:
poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
poskusiti nemogoče tentare l'impossibile

2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova

3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata

B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto

posnémati (-am) | posnéti (-snámem)

A) imperf., perf.

1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare

2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo

3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo

4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso

5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare

6. posnéti rad. registrare, incidere

7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli

B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.