Franja

braníti (-im)

A) imperf.

1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore

3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta

B) braníti se (-im se) imperf. refl.

1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori

2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

Češka samostalnik
(država) ▸ CsehországSopomenke: Češka republika

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

défiler [-file] verbe transitif raznizati (un collier ogrlico); raznitkati (des chiffons krpe, cunje); militaire razporediti (čete) v krite položaje; verbe intransitif korakati v vrsti; v sprevodu korakati pred vojaškim poveljnikom; defilirati; slediti si nepretrgoma eden za drugim

se défiler (militaire) postaviti se v zavetje pred sovražnim ognjem; (figuré, familier) skrivaj oditi
défiler son chapelet (religion) moliti rožni venec, figuré povedati, kar imamo na srcu
défiler à la revue du 14-Juillet defilirati pri pregledu čet na dan 14. julija
défiler musique en tête defilirati, korakati v sprevodu z godbo na čelu
les visiteurs défilent toute la journée obiskovalci se ves dan vrste eden za drugim
je comptais sur lui, mais il s'est défilé računal sem nanj, pa se je izmuznil

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

efferō², starejše ecferō, -ferre extulī ēlātum

I.

1. ven nesti, nesti iz, odnesti (odnašati), prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) iz … , izvesti (izvajati), izpeljati: litteras C., iubet efferri sine thecis vasa Ci., sua effere N. svoj denar s seboj vzeti, pater clipeum efferri iussit V.; pesn.: nisi laborem summa cum cura ecferas Acc. ap. Ci. če se ne potrudiš, mene efferre pedem posse sperasti? V. oditi. Od kod? s samim abl.: cistellam domo efferre Ter., signa portis efferri vidit L., rem adytis efferre V., caput antro efferre O. glavo pomoliti iz … , simulac pedem limine extulerat Enn. ap. Ci. je bil stopil čez prag, pedem aedibus efferre Pl., pedem portā non efferre Ci. ne ganiti se iz hiše, corripuit sese et tectis citus extulit altis V. je odhitel, je zapustil hišo, molita cibaria domo efferre C. s seboj vzeti; pesn.: quā gressum extuleram V. od koder sem bil prišel; s praep.: ex navi quae imperavi omnia efferre Pl., efferre tela ex aedibus Ci., honestatem secum ex hoc loco Ci., ex acie semivivus elatus N., semianimis de templo elatus N., efferre frumentum ab Ilerda C. iz okolice, penates a Troia mediisque ignibus V., vexilla e castris, arma extra fines efferre L. z zastavami, z orožjem oditi, odriniti. Kam?: puerum extra aedes usquam efferre Ter., aurum foras Pl., huc nassiternam cum aqua Pl., deam in terram L.; pesn.: quos in lucem natura extulit Ph. je na svet spravila; occ.: odnesti na pokopališče, pokopati, zagrebsti (prim. gr. ἐκφέρειν): eum amplo funere (amplissime Ci.) extulit N. ga je dal (kaj) svečano pokopati, elatus est in lecticula N., elatus publice (na državne stroške) N., unde efferretur, vix reliquerat N. je bil zapustil komaj dovolj za pogrebščino, ex testamento sic est elata H; pren.: tua rogatione funere elatam rem publicam esse Ci.

2. pren.:
a) izreči (izrekati), povedati, izgovoriti, izraziti (izražati): Varr., Q., verbum de verbo expressum extulit Ter., graves sententiae inconditis verbis efferuntur Ci., post effert animi motus interprete lingua H.
b) (skrivnosti) raznašati, širiti, razširjati, objaviti (objavljati): efferre clandestina consilia C., in vulgum disciplinam C., res elata defertur ad eius uxorem N. izblebetana, efferre has meas ineptias Ci., hoc foras Ci., aliquid sub auras efferre O. na dan spraviti, izblebetati, vocem eius in vulgus T.; z odvisnim vprašanjem: in vulgus militum elatum est, quā arrogantia usus interdixisset C.
c) roditi (o zemlji), sad prinašati: cum ager cum decumo extulisset Ci., agri fertiles multo plus efferunt quam acceperunt Ci.; pren.: ea, quae efferant aliquid ex sese, perfectiores habere naturas quam ea, quae ex iis efferantur Ci., vivida tellus tuto res teneras effert in luminis oras Lucr.; pren.: virtus fructum effert Ci., Italia effert genus acre virûm V.

II.

1. čez določeno mejo, predaleč voditi, zavesti: Furium longius extulit cursus L., Furij je predaleč zajezdil, Messium impetus extulit ad castra Volscorum L.

2. pren.: prevze(ma)ti, zanesti (zanašati); med. da(ja)ti se čemu prevzeti, zanesti (v sl. bolje akt.: strast, žalost idr. koga prevzame [prevzema], zanese [zanaša], prevlada, obvlada): si me efferret dolor, laetitia Ci., animum prospera fortuna effert L., dolore elatus et iracundiā Ci., efferri incredibili gaudio Ci., vi naturae atque ingenii Ci., irati efferuntur Ci., gloriae cupiditate efferebantur Ci., efferor studio videndi Ci., elati spe, iracundiā, laetitiā C., multitudo mobili impetu effertur Cu., voluptate canendi ac saltandi efferri Suet.

III.

1. vznesti (vznašati), vzgnati: pennis sublime elatus V., L., pulvis elatus L. vzvet; pren. speljati: Aurora mortalibus almam extulerat lucem V., si nona (devetič) diem aurora extulerit V., enalaga: ubi primos crastinus ortūs extulerit Titan V.

2. dvigniti (dvigati), (po)vzdigniti ([po]vzdig[ov]ati), poviš(ev)ati: caput altius extulit V., eff. alte dextram, clipeum sinistrā V., flammas … regia puppis extulerat V. je bila dala znamenje z ognjem, unum latus aggere extulerant T. — Smer z dat. smeri: os caelo, palmas caelo (proti, k nebu) V.; s praep.: ipse rursus singulos in murum extulit C., in altitudinem turris elata C., efferre dextram in iugulum V., bracchia ad superas auras (proti nebu) V., se ad sidera Ci., nubes ad caelum efferebatur (med.) Cu. se je dvigal, super capita scuta efferre T., supra humeri altitudinem manus efferre Q. Od kod? z abl.: caput undā (iz vode) V., piger Nilus cunctanter alveo sese ac languide extulerat Plin. Pren.: te … tam mature ad summum imperium per omnes honorum gradus extulit Ci., quorum animi altius se extulerunt Ci. so se povzdignili, povzpeli, patriam demersam extuli Ci., fortuna quem extulerat demergere est adorta N., contemptam gentem bellis efferre Cu., eum pecunia et honore efferre S. nagraditi in odlikovati, eum supra leges extulerat T. je postavil nad zakone, id eum in summum odium extulerat T. mu je nakopalo … sovraštvo, Agrippam ignobilem loco geminatis consulatibus extulit T.

3. pren.
a) (z besedami) vznesti (vznašati), hvaliti, častiti, slaviti, proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: multi pavonum pretia efferunt Varr. hvalijo, Pompei consilium summis laudibus efferre C., nemo extulit eum verbis Ci., quis est, qui id non maximis efferat laudibus Ci., poëtica quadam facultate versibus Aratum extulisse Ci., hunc … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N. quorum laudibus in caelum fuerat elatus N. v zvezde kovan.
b) α) (v dobrem pomenu) se efferre izkaz(ov)ati se, odlikovati se: volo se efferat in adulescente fecunditas Ci., quasi lucent Athenae tuae, qua in urbe primum se orator extulit Ci., quae (virtus) cum se extulit Ci. β) pogosteje v slabem pomenu aliquem efferre koga ošabnega, prevzetnega storiti, poošabiti quae res extulit eum? Ci. quos fortuna extulit Ci. res gestae meae me nimis extulerunt Ci.; refl. in med. ošaben, prevzeten posta(ja)ti, prevze(ma)ti se, (po)ošabiti se, ponašati se s čim, postavljati se: hic me magnifice effero Ter., quod adeptus efferas te insolenter Ci., quos recenti victoria efferri sciret C., scelere atque superbia se ecferens S., exsultabit atque efferet sese L. Pogosto pt. pf. ēlātus 3, tudi kot adj. z adv. -ē,

1. ponašajoč se s čim, ponosen na kaj, ohol, ošaben, prevzeten: insolentiā elatus Ci., honoribus nostris elatus Ci., elati spe celeris victoriae C. barbarā arrogantiā elati dpiciebant nostros C. insula opibus elata N. Lysander hac victoria elatus N. elatius se gessit N., vane Ligus frustraque animis elate superbis V., hoc casu elatior Iulianus Amm.,

2. vzvišen, visok: gestus elatior sit Q. roke naj se bolj navzgor kretajo, rupes in immensum elata Amm. elati cadaverum aggeres Amm., animalia elatiora Aug., elatissimae lucernae Tert.; subst. neutr. pl.: elatiora clivi Col. višja mesta; pren.: animus magnus elatusque Ci., verba Ci., elate loqui, dicere Ci., elatior ingenii vis Q., supra modum elatus M. Tullius Q., elati modi Q., res elatior quam pressa et civilis oratio recipit Sen. ph.

emigracija samostalnik
1. (izseljevanje) ▸ emigráció, kivándorlásPolitično nasilje in socialne razmere so sprožili emigracije v Avstralijo in Severno Ameriko. ▸ A politikai erőszak és a társadalmi körülmények idézték elő az Ausztráliába és Észak-Amerikába irányuló kivándorlást.

2. (življenje v tujini) ▸ emigrációTam je Brecht režiral drame, ki jih je napisal med emigracijo v ZDA. ▸ Brecht ott drámákat rendezett, amelyeket az USA-ban töltött emigrációja alatt írt.
Nasprotoval je fašizmu in zato živel v emigraciji. ▸ Ellenezte a fasizmust, ezért emigrációban élt.

3. (izseljenci) ▸ emigráció, emigránsok, kivándoroltakSlovenska emigracija do konca druge svetovne vojne pravzaprav ni imela pomembnejših časopisov. ▸ A szlovén emigrációnak a II. világháború végéig tulajdonképpen nem volt jelentősebb újságja.
Castro je dejal, da je nakup prijateljski odziv na prijateljsko gesto ZDA, s čimer je še bolj razbesnel kubansko emigracijo v ZDA. ▸ Castro azt mondta, hogy a vásárlás barátságos lépés az USA barátságos gesztusára, amivel még jobban feldühítette az USA-ban élő kubai kivándorlókat.

en² [ɑ̃] adverbe (pronominal)

1. (krajevno) od tam

j'en viens prihajam od tam

2. (nadomešča stvarno dopolnilo s predlogom "de")

je lui en (= de cela) ai parlé govoril sem z njim o tem
Des lettres? Je n'en (= des lettres) ai pas reçu. Pisma? Nisem jih dobil.

3. (v raznih izrazih):

s'en aller oditi
il en va de même pour enako je, isto velja za
en vouloir à quelqu'un zameriti komu, jeziti se na koga
je n'en crois pas mes oreilles lastnim ušesom ne verjamem

exploration [-sjɔ̃] féminin raziskovanje, odkrivanje; médecine preiskava; znanstveno potovanje (v neznane kraje); militaire poizvedovanje; eksploracija

exploration d'une caverne raziskovanje jame
partir en exploration oditi na eksplorativno potovanje

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!

ferry¹ [féri] samostalnik
brod
pravno pravica prevažati in pobirati brodnino

arhaično to take the ferry, to cross the Stygian ferry oditi na oni svet

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one