Franja

inward³ [ínwəd] samostalnik
notranjost
množina drobovje

inwardness [ínwədnis] samostalnik
notranjost, duševnost; bit, jedro, srčika; globokost (čustva)

ìznutrica ž
1. notranjost, notranji organi, drobovina: za ručak peku jedno ili dva jagnjeta, a od -e naprave čorbu
2. notranjščina, notranjost: nešto strašno razjeda njeno tijelo i čupa -u
3. prežvek, grobo prežvečena hrana prežvekovalcev
4. ekspr. notranja bolezen: jede me neka iznutrica

Landesinnere, das, Landesinneres notranjost (dežele)

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

nȕtarnjōst ž notranjost

nȕtrašnjōst ž notranjost

nutrìna ž, nutrìnja ž notranjost, notranjščina

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

penetrālis -e (penetrāre)

1. predirajoč, (s)preletavajoč, prešinjajoč: frigus, ignis Lucr.

2. notranji: O., tecta V., foci Ci., dii (= penates) T., Sen. tr.; prim.: etiam penetrales a poëtis vocantur (sc. Penates) Ci., adytis effert penetralibus ignem V.; od tod subst. penetrāle ali penetral -ālis, n
a) notranjščina, notranji prostori, notranji del, središče, osrednji del (prostorov): prytanēum, id est penetrale urbis; nav. pl.: penetralia regum V. = kraljeve palače, penetralium callidi Amm. ki poznajo notranjost mesta (notranje mesto); pren. notranjost, skrivnost: penetrale cordis et animae Gell., huius loci penetralia aperire Q., penetralia eloquentiae T. (Dial.) ali sapientiae Q.
b) occ. svetišče (poseb. penatov): conditum in penetrali fatale pignus L., adesse penetrali deam T., magna penetralia Apollinis V. Apolonovo svetišče (na Palatinu), p. Vestae V., Capitolini summum penetrale Tonantis Mart.; pren.: penetral philosophiae Macr.; meton. penetrale in penetralia = penati: Sil.; adj. penetrāliter notranje: Ven.

penus¹ -oris, n ali penus -ūs in -ī, m (prim. penitus, penes) notranjost, notranjščina, notrina, notranji del, poseb. kakega svetišča, svetišče: Fest., P. F., in penem Vestae irrupit Lamp.

pònutrica ž
1. drobovina: ponutrica zaklane životinje; kokošja ponutrica
2. notranjost, notranjščina: ponutrica zgrade, seljakove kuće, cvijeta

sé

A) pron. sebe, se:
a sé posebej
da sé sam (brez tuje pomoči)
fare da sé narediti sam
va da sé jasno je
dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

B) m notranjost

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

seno moški spol nedrje, prsi; naročje, okrilje; zaliv; vdolbina; sinus; notranjost

el seno de la Iglesia naročje Cerkve
en el seno de la familia v družinskem krogu
seno primero sinus kota
seno segundo cosinus kota

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

ùnutarnjōst ž, unùtarnjōst ž, ùnutrašnjōst ž, unùtrašnjōst ž
1. notranjost: čuje se glas iz -i
2. v Srbiji: notranjost države, podeželje, provinca, gledano iz Beograda, gl. mesta predjugoslovanske Srbije: grad u -i, brzi voz za unutarnjost; bio je premešten u unutarnjost

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vīscus¹ -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)

1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.

2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.

3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.

4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.

5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic).

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)