Franja

Uneinigkeit, die, nesoglašanje, nesoglasnost, nesloga

unpleasantness [ʌnplézəntnis] samostalnik
neprijetnost, nevšečnost; nesporazum, nesoglasje, nesloga; prepir

the late unpleasantness ameriško, pogovorno secesijska vojna

variance [vɛ́əriəns] samostalnik
sprememba; različnost, neskladnost, razhajanje; nesloga, spor, prepir, prerekanje, pričkanje
pravno protislovje, divergenca

to be at variance with biti v protislovju z, razlikovati se od; ne se skladati (on glede); biti v sporu z
they are at variance ne razumejo se med seboj
that set them at variance to jih je razdvojilo (sprlo)

vrájbă -e f

1. sovražnost, sovraštvo

2. nesloga, prepir

zizanie [zizani] féminin, vieilli ljuljka, plevel; figuré nesloga, neenotnost, razdor

semer la zizanie parmi des personnes sejati neslogo med osebe, povzročiti prepir, razdor med osebami

zizzania f

1. bot. redko ➞ loglio

2. pren. razprtija, spor, nesloga:
seminare, spargere zizzania sejati razdor

Zwietracht, die, nesloga

незго́да -и ж., nèslóga -e ž., nèsoglásje -a s., navzkrížje -a s.

несогласие n nesoglasje; nesloga; neubranost; razprtija, prepir; odklonitev

раздбр m nesloga, razdor, spor;
яблоко раздора vzrok prepira

разлад m nesloga, nesoglasje, nered; neubranost, disharmonija;
семейный разлад domači prepiri

ро́збрат -у ч., nèslóga -e ž., razdòr -ôra m.

усобица f (zast.) razdor, nesloga

brát(ov)ski fratemal; fraterno

bratovska ljubezen cariño m fraternl
bratovski spor, bratovska nesloga discordia f entre hermanos

concord¹ [kɔ́nkɔ:d] samostalnik
sloga, enotnost; soglasje; dogovor
slovnica skladnost
glasba harmonija

concord builds houses, discord destroys them sloga jači, nesloga tlači

neslóžnost glej nesloga

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

slog|a [ó] ženski spol (-e …) die Eintracht, (složnost, dogovor) das Einvernehmen
|
v slogi je moč Einigkeit macht stark
sloga jači, nesloga tlači Frieden ehrt, Unfrieden verzehrt

slóga concord; unity; unanimity; good understanding

živeti v slógi to get along well together (s kom with someone)
v slógi je moč unity makes strength
slóga jači, nesloga tlači concord builds houses, discord destroys them

διαμερισμός, ὁ razkol, nesloga, razpor NT.