Franja

oil¹ [ɔ́il] samostalnik
olje, nafta
množina oljnate barve
(tudi množina), pogovorno oljnata slika

oil of turpentine terpentinovo olje
to paint in oils slikati z oljem
to burn the midnight oil delati pozno v noč
crude (ali mineral, rock) oil nafta
essential (ali volatile) oil eterično olje
oil of palm podkupnina
to pour oil on the waters miriti, izgladiti
to pour (ali throw) oil on the flames (ali fire) podpihovati, prilivati ognju olja
to smell of oil kazati znake napornega študija
to strike oil naleteti na nafto, figurativno uspeti, obogateti
table oil namizno olje
oil and vinegar dvoje nasprotij

onesnaženj|e srednji spol (-a …) die Verunreinigung, die Verschmutzung
onesnaženje zraka Luftverunreinigung, Luftverseuchung
onesnaženje morja z nafto die Ölpest
onesnaženje okolja Umweltverschmutzung
onesnaženje vode Wasserverschmutzung
kataster onesnaženj der/das Emissionskataster

péč¹ (-í) f

1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
zakuriti peč accendere la stufa
lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
krušna peč forno del pane
metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)

2. forno, fornace:
cementna peč forno cementizio
lončarska peč fornace, forno da vasaio
pekovska peč forno da panificio
pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
komorna peč idrogenatore
metal. plamenska peč forno a riverbero
metal. talilna peč forno fusorio
sušilna peč forno di essicazione
upepeljevalna peč forno crematorio
metal. visoka peč altoforno

rafinírati (-am) imperf., perf.

1. (čistiti, prečiščevati) raffinare:
rafinirati sladkor, nafto raffinare lo zucchero, il petrolio

2. pren. (r)affinare, ingentilire, perfezionare

riscaldamento m

1. gretje, ogrevanje

2. ogrevanje, kurjava:
riscaldamento a carbone, elettrico, a kerosene ogrevanje na premog, električno ogrevanje, ogrevanje na nafto
riscaldamento centrale centralna kurjava

3. pog. blago vnetje (trebušno, črevesno)

sesáti (-ám) imperf.

1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere

4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.

stòlp tower; (cerkveni) steeple, church tower

babilonski stòlp biblija tower of Babel
stražni stòlp watch tower
razgledni stòlp outlook tower
Eiffelov stòlp the Eiffel Tower
poševni stòlp v Pisi the leaning Tower of Pisa; (pri šahu) rook, castle
konica stòlpa spire, (top of) steeple
kronan s stòlpom surmounted with a steeple, pesniško steepled, steeplecrowned
opremljen s stòlpom (zgradba) steepled
iti na stòlp to go up the tower
kot stòlp se dvigati nad čem to tower over something
vrtalni stòlp (na nafto) derrick

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

stufa f

1. peč:
stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta peč na premog, plin, drva, nafto
stufa elettrica električna peč; radiator

2.
carne cotta in stufa kulin. dušeno meso
fare la stufa alle botti agr. izpirati sode z vrelo vodo

uvaža|ti (-m) einführen, importieren
ki ga je mogoče uvažati einführbar
ki uvaža nafto erdölimportierend

vezan² [é] (-a, -o)

1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
vezan s prisego eidgebunden
(priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
vezan na zemljo erdgebunden
z vezano ceno preisgebunden

2.
vezan na (odvisen od) -gebunden
(čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
na rok vezano delo die Terminarbeit

3.
vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
(prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an

4.
vezan na (ki porablja) -verbrauchend
(nafto erdölverbrauchend)

5.
letalstvo vezani model das Fesselflugmodell

vŕtati percer, creuser, trouer ; (tehnika) forer ; (premišljevati) se creuser la tête (de réflexions)

vrtati po nosu mettre les doigts dans son nez, familiarno se fourrer les doigts dans le nez
vrtati za nafto faire des sondages pour rechercher du pétrole

vŕtati horadar; perforar; agujerear; taladrar ; (les, kamen) barrenar ; (predor, vodnjak) perforar

vrtati za nafto hacer prospecciones, abrir pozos (de nafta); (lobanjo) trepanar
vrtati po nosu hurgarse la nariz, hurgar en la nariz

vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer

zadéti to hit

zadéti na mino pomorstvo to hit a mine
zadéti terno, glavni dobitek (figurativno, priti nenadoma do denarja) to hit the jackpot
zadéti z glavo ob kaj to hit one's head against (ali upon) something
zadéti v črno to hit the nail on the head, to hit it
zadéti na (najti) nafto to strike oil
zadel si! you have hit it!
slikar ni zadel izraza mojega obraza the painter has not caught the expression of my face
zadéti v loteriji to win (ali to gain, to draw) a prize in a lottery (ali in a raffle)
zadéti ob, na to strike (ali to knock, to jostle) against, to bump into (ali against)
zadéti na to strike upon, to hit on
zadéti v polno to score a direct hit

železna ruda stalna zveza
(naravna mineralna snov) ▸ vasérc
Iz Rusije uvažamo veliko surovin, predvsem nafto, plin, železno rudo. ▸ Sok nyersanyagot, elsősorban kőolajat, földgázt és vasércet hozunk be Oroszországból.

по

1. z dat. po, s (kraj, smer)
по желанию po želji;
по течению s tokom;
по дороге po cesti;
по почте po pošti;
za (področje)
специалист по нефти strokovnjak za nafto;
zaradi, po (vzrok)
по ошибке zaradi pomote, pomotoma;
он был уволен по неспособности odpuščen je bil zaradi nezmožnosti;
iz:
жениться по любви poročiti se iz ljubezni;
сделал это по незнанию to je storil iz nevednosti;
o, ob (čas)
по праздникам ob praznikih;
расставить столбы по дороге postaviti drogove ob cesti;
v
по этому делу v tej zadevi;

2. z ak. do
он по уши в долгах do ušes je zadolžen;
по смерть не забуду do smrti ne bom pozabil;
стоять по колено в воде stati do kolen v vodi;
(namen)
мы шли по грыбы šli smo po gobe;

3. z lok.
по окончании работы po opravljenem delu;
это ему ни по чём zanj to ni nič