Franja

loteríja (-e) f

1. lotteria; lotto:
zadeti milijon na loteriji vincere un milione alla lotteria
dobrodelna loterija pesca di beneficenza

2. pren. rischio

malopridnež samostalnik
1. (kršitelj; storilec) ▸ tettes, elkövető, gazemberZa malopridnežem, ki je odnesel okoli poldrugi milijon vreden večji vrtalni stroj, policisti še poizvedujejo. ▸ A rendőrség még mindig keresi az elkövetőt, aki elvitt egy nagyméretű, mintegy 1,5 millió eurót érő fúrógépet.
Janez pogleda skozi okno in zagleda več malopridnežev, ki nosijo stvari iz njegove garaže. ▸ Janez kinéz az ablakon, és több gazembert lát, akik különböző dolgokat cipelnek ki a garázsából.

2. (ničvrednež; pokvarjenec) ▸ csirkefogó, gazfickó, gazember
Še vedno si prijetno dekle. Jaz pa sem še vedno malopridnež, ki se ga rad naceja in leta za ženskimi krili. ▸ Te még mindig kedves lány vagy. Én meg még mindig egy csirkefogó vagyok, aki szeret iszogatni, és a nők szoknyája után futkározni.

milijónček (-čka) m hipok. od milijon milioncino

mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

2. (bolezen) ▸ malária, lázroham Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

3. (o povečanem zanimanju) ▸ lázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica

4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.

naméniti to destine (za for, to); to intend (za for); to mean, to assign to a purpose; (vsoto) to earmark; to devote (za to)

teh milijon tolarjev sem namenil za nujna popravila I earmarked that million tolars for urgent repairs
naméniti se to resolve, to intend, to make up one's mind

passa avv. (pri številčnih izrazih) čez, in več:
un milione e passa čez milijon

prespáti (-ím) | prespávati (-am)

A) perf., imperf. tr., intr.

1. passare dormendo, dormire; pernottare:
tretjino življenja človek prespi l'uomo passa dormendo un terzo della sua vita
zool. nekatere živali zimo prespijo certi animali passano tutto l'inverno in letargo
v turističnih krajih je lani prespalo več kot milijon gostov nelle località turistiche l'anno scorso ha pernottato più di un milione di ospiti

2. far passare, smaltire:
prespati pijanost smaltire la sbornia

3. pren. mettere qcs. a dormire; dormirci sopra;
prespati poraz, razočaranje mettere a dormire la sconfitta, la delusione

B) prespáti se (-ím se) | prespávati se (-am se) perf., imperf. refl. ristorarsi, riposarsi (con una dormita)

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

soit [swa] conjonction bodisi; mathématiques vzemimo da; to je, namreč; interjection (izg. [swat]) naj bo! no, prav! lepo!

soit que bodisi da
soit qu'il vienne ou qu'il ne vienne pas bodisi da pride ali ne pride
ainsi soit-il! tako bodi! amen!
il a perdu une forte somme, soit un million izgubil je veliko vsoto, namreč en milijon
soit, pour te faire plaisir! naj bo, prav, tebi na ljubo!

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

total, e, aux [tɔtal, to] adjectif celoten, totalen, popoln; skupen; splošen; masculin skupno število, skupna količina, celota, vsota

au total v celoti, skupno, vse skupaj; če vse upoštevamo
(populaire) au total skratka, konec koncev
guerre féminin totale totalna vojna
prix masculin total celotna, globalna cena
dans l'obscurité totale v popolni temi
somme féminin totale celotna vsota
vente féminin totale popolna razprodaja
le total de la population celotno prebivalstvo
faire le total sešteti, izračunati skupno vsoto
cela fait un million de dinars au total skupno to znaša milijon dinarjev
au total, c'est une bonne affaire konec koncev, če vse upoštevamo, je to dober posel
au total, on n'a rien fait skratka, ničesar nismo naredili

znášati² (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are