Franja

creuser [kröze] verbe transitif (iz)dolbsti; (iz)kopati; (po)globiti; (iz)vrtati

se creuser vdreti se; odpreti se (brezno, prepad); tuhtati, globoko premišljevati
creuser un problème, une question tuhtati o problemu, o vprašanju
creuser (l'estomac) zlačniti
le grand air creuse svež zrak dela tek
creuser sa fosse, son tombeau (figuré) lasten grob si kopati
se creuser le cerveau, l'esprit, la tête (figuré) glavo si beliti

delve [delv]

1. samostalnik
jama, jamica, guba; votlina, vdolbina

2. prehodni glagol
kopati, prekopati, izkopavati

3. neprehodni glagol
preiskovati
figurativno zatopiti se

dig^*1 [dig] prehodni glagol & neprehodni glagol
kopati, izkopati, (iz)dolbsti; riti; suniti; raziskovati, preučevati
ameriško, sleng vneto delati, guliti se

to dig at s.o zbadati koga
to dig in the ribs suniti med rebra
to dig a pit for s.o. kopati komu jamo, grob
to dig one's way krčiti si pot

dŕzati -am
1. grepsti, kopati: konj drza s kopitom po tleh
2. strugati, skidati koru i liko s drveta, sa stabla

estrarre^* v. tr. (pres. estraggo)

1. izvleči, izdirati, izdreti, puliti, izpuliti:
estrarre un dente izdreti zob
estrarre i numeri del lotto izvleči številke loterije
estrarre a sorte izžrebati
estrarre la radice quadrata mat. izračunati kvadratni koren

2. kopati:
estrarre il carbone kopati premog

3. kem. ekstrahirati

exacavar (iz)kopati; zrahljati (zemljo)

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

fouir [fwir] verbe transitif kopati, grebsti, riti (o živalih)

frugolare v. intr. (pres. frugolo)

1. brskati, stikati; premetavati

2. riti, kopati

gopher² [góufə] neprehodni glagol
kopati

graben^* (grub, gegraben) Erz, Kohle, Sand usw.: kopati, (ausheben) izkopati, (umgraben) prekopavati, prekopati, in der Erde: riti; sich graben in zariti se v, zakopati se v; graben nach iskati (kaj); figurativ graben in urezati v, usekati v; sich ins Gedächtnis graben urezati se v spomin

grub¹ [grʌb]

1. neprehodni glagol
kopati, riti (along, away, on)
garati, mučiti, guliti se

2. prehodni glagol
prekopati, izkrčiti, opleti

to grub up izkopati, odkriti

grubben Agronomie und Gartenbau rahljati, kopati, prekopavati

hereingewinnen^* Bergbau kopati, izkopati, pridobivati

īn-fodiō -ere -fōdī -fossum

1. vkopa(va)ti, pokopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti: Varr., Cat., Pers., Vulg., Aug., puer infossus humo H., unguibus infodiunt fruges V., Pausaniam (mortuum) infoderunt N., taleae in terram infodiebantur C., libros Plin.; pesn. z dat.: corpora terrae V.; metaf. vseka(va)ti: saxum per fractae cassidis aera ossibus infodiens Sil., vulnera infossa cerebro Stat. globoko vsekane.

2. (s)kopati: lacum, sulcum Col., campestris locus duos pedes infodiendus est Col.

iztíkati -am
1. vaditi, kopati: kaznjencem so iztikali oči
2. isključivati, isklapljati: iztikati prestave, vtičnice

kopàrati -ām dial. kopati, brskati: tražio je rukom nogu koje više nije imao i stalno je koparao prstima oko sebe

kr̀ljati -ām, kŕljati kr̂ljām
1. lomiti, kopati: krljati lignit
2. lomiti: osigurao sam nogu, pa sad putujem serbes, neka mi je krljaju ako im je volja
3. trgati, lomiti: sišao na njivu pa krljao klasove kukuruza dok nije napunio vreću
4. puliti: krljao mi zub; neobuzdani vihor bijesno se kovitlao i čupao i krljao iz korijena drvlje

kúpati kȗpām
I.
1. kopati: kupati dijete, dete
2. ekspr. oblivati: rijeka kupa sivo stijenje; sunce svojim zrakama kupa planinske vrhove
II. kupati se kopati se: kupati se u rijeci, u suzama, u krvi, u znoju