Franja

окончательный (do)končen, odločilen;
окончательно popolnoma, dokončno

остато́чний прикм., kônčen, kônčni prid., dokônčen, dokônčni prid.

anthropocentrisme [-trɔpɔsɑ̃trism] masculin naziranje, da je človek središče in končen smoter vesoljstva

subterminal [sʌbtə́:minəl] samostalnik
(ki je) skoraj na koncu, skoraj končen

argumént argument (za, proti for, against)

močan argumént a forceful ali powerful argument
prepričljiv argumént a convincing ali cogent argument
končen, neovrgljiv argumént a conclusive, irrefutable argument
navesti nespodbiten argumént to clinch an argument
podpreti argumént to buttress up an argument

Dezimalbruch, der, Mathematik decimalni ulomek (unendlicher neskončen, endlicher končen, periodischer periodičen)

vocal ženski spol samoglasnik

vocal abierta, cerrada odprt, zaprt samoglasnik
vocal breve, larga kratek, dolg samoglasnik
vocal inicial, final začeten, končen samoglasnik
vocal nasal nosni samoglasnik
cambio (ali modificación) de la vocal sprememba samoglasnika, preglas, prevoj

бал m plesna prireditev;
кончен бал vsega je konec

кончать, кончить dokončevati, (do)končati; zaključevati, zaključiti;
к. с собою ubiti se;
кончен бал vse je končano;