Franja

kíta (-e) f

1. treccia:
imeti kite portare le treccie

2. treccia, filza

3. anat. tendine; legamento:
pretrgati si kite strapparsi i tendini

4. lov. branco, torma, stormo

kíta (las) trenza f ; mata f de pelo

kita cvetja ramo m de flores; anat tendón m; (ptic) bandada f
nositi kite (o dekletih) llevar trenzas

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

lov² moški spol (-a …) rib, kitov, rakov, ptic: der Fang; s trnkom ipd.: die Fischerei (na kite Walfang, na losose Lachsfang, na ptiče Vogelfang, na rakovice Krabbenfang, na slede Heringsfang, s parangalom Langleinenfischerei, Leinenfischerei; z blestivko Blinkerfischerei)

lôvec (-vca) m

1. cacciatore; pog. guardacaccia:
lovec z vabnikom zimbellatore
lovci in ribiči cacciatori e pescatori
divji lovec cacciatore di frodo
nedeljski lovec cacciatore inesperto, in erba
lovec na kite cacciatore di balene, baleniere

2. pren.
lovec na avtograme cacciatore di autografi
lovec na denar uomo avido di denaro
lovci na zlato, za zlatom cercatori d'oro
lovec na doto cacciatore di dote

3. šah. alfiere

4. žarg. aer. (lovsko letalo) (aereo da) caccia;
lovec bombnik cacciabombardiere
navt. lovec na podmornice cacciasommergibili
voj. alpino, cacciatore delle alpi;
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lovci na glave cacciatori di teste

natte [nat] féminin rogoznica, preproga iz pletene slame; kita (las)

défaire ses nattes razplesti svoje kite

pêche² [pɛš] féminin ribolov; ulovljene ribe; pravica do ribolova

pêche à la baleine lov na kite
pêche aux écrévisses, du hareng, des perles lov na rake, slanike, bisere
pêche à la ligne ribolov s trnkom
pêche sous-marine podmorski lov
bateau masculin de pêche ribiška ladja
grande pêche au large ribolov na odprtem morju
clôture féminin, fermeture féminin de la pêche zapora, prepoved ribolova
rapporter une belle pêche prinesti bogat ribji plen

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

plêsti

ročno plêsti to knit by hand; (nogavico) to knit; (vrv) to twist; (kite) to plait; to braid
plêsti venec to wreathe, to make a garland
plêsti koš to weave a basket

plêsti (plêtem)

A) imperf.

1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza

2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura

4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di

5. pren. macchinare, creare

B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

1. girare; manifestarsi, apparire

2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.

pretegníti (-em) | pretegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sgranchire (le gambe e sim.), sciogliere (i muscoli)

2. ekst. sfiancare

B) pretegníti se (-em se) | pretegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgranchirsi, stirarsi, stiracchiarsi, sgropparsi:
pretegovati se na postelji stravaccarsi sul letto
ne pretegniti se pri delu, z delom lavoracchiare

2. med.
pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi stirarsi i tendini, i muscoli, le giunture

pretrg moški spol (-a …) der [Riß] Riss ( medicinakite [Sehnenriß] Sehnenriss, presredka [Dammriß] Dammriss, vezi [Bänderriß] Bänderriss)
pretrg niti der Fadenbruch, der Platzer
(strganje) der [Einriß] Einriss
tehnika odpornost pri pretrgu der Reißwiderstand

razčesáti (-čéšem) | razčesávati (-am) perf., imperf.

1. pettinare; disfare:
razčesati lase pettinare i capelli
razčesati kite disfare le trecce

2. ekst. strappare, stracciare

razpustíti (-ím) | razpúščati (-am)

A) perf., imperf. sciogliere (tudi ekst.):
razpustiti kite sciogliere le trecce
razpustiti parlament sciogliere il parlamento
razpustiti tableto v vodi sciogliere la compressa nell'acqua

B) razpustíti se (-ím se) | razpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. sciogliersi; (zdivjati) sfrenarsi:
sadje in sladkor se razpustita pri kuhanju marmelade nella cottura della marmellata frutta e zucchero si sciolgono

rocket¹ [rɔ́kit]

1. samostalnik
raketa; svetlobna raketa
zgodovina topa (turnirska) sulica
sleng ostra graja, "pridiga"

rocket base (bomb, gun) raketna baza (bomba, puška ali top)
rocket plane raketno letalo
rocket range raketni poligon, področje za raketno eksperimentiranje
long-range rocket daljnostrelna raketa
step rocket stopenjska raketa

2. pridevnik
raketen

rocket aircraft, rocket-driven airplane raketno letalo
rocket harpoon raketna harpuna (za lov na kite)
rocket projectile raketni izstrelek

skrajšanj|e srednji spol (-a …) die Verkürzung, (okrajšava) die Abkürzung; (kite Sehnenverkürzung, roka Fristverkürzung)

splêsti, splétati tresser, entrelacer

splesti (lase) v kite tresser (les cheveux) en nattes, natter (les cheveux), faire des nattes

splêsti, splétati trenzar

splesti v kite trenzar, hacer trenzas; entretejer, entrelazar

šívanje (-a) n

1. cucitura, cucito:
šivanje gumbnic occhiellatura

2. med. sutura:
šivanje kite tenorrafia
šivanje ledvice nefrorrafia

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati