Franja

izključítev (-tve) f

1. stacco, disinnesto

2. esclusione; espulsione; radiazione; squalifica:
jur. izključitev javnosti s sodne obravnave dibattimento a porte chiuse

izkljúčitev exclusión f ; expulsión f ; šp descalificación f ; (iz Cerkve ipd.) excomunión f

z izključitvijo con exclusión de
z izključitvijo javnosti (jur) a puertas cerradas

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit

javnost² ženski spol (-i …) lastnost: die Öffentlichkeit, die Publizität; (očitnost) die Offenkundigkeit
dolžnost javnosti die Publizitätspflicht
načelo javnosti pravo der Öffentlichkeitsgrundsatz, das Publizitätsprinzip
pravo pravica javnosti das Öffentlichkeitsrecht

jávnost public

v jávnosti, za jávnost publicly
pred jávnostjo before the public
stik z jávnostjo public relations pl
obrniti se na jávnost to appeal to the public
izključiti jávnost pravo to exclude the public
jávnost se ne pusti prevarati s takimi obljubami the public is not (ali are not) to be deceived by such promises
prinesti v jávnost to bring before the public
priti v jávnost to become known
zasedati ob izključitvi jávnosti to meet behind closed doors (ali pravo in camera)

jávnost public moški spol , publicité ženski spol

v javnosti en public
v javnosti nastopiti paraître (ali se produire) en public
z izključitvijo javnosti à huis clos

jávnost (-i) f

1. pubblico:
z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
načelo javnosti il principio della trasparenza

jávnost público m ; publicidad f

v javnosti en público
predstaviti se javnosti presentarse al público
prinesti v javnost dar a la publicidad, publicar
sodna obravnava z izključitvijo javnosti juicio m a puertas cerradas

kadriranje samostalnik
1. (o sliki ali filmu) ▸ keretezésNovi format slike zahteva nekaj več dela in drugačen način kadriranja. ▸ Az új képformátum egy kicsivel több munkát és más keretezési módszert igényel.

2. (o zaposlovanju) ▸ káderezésAnketiranje je tudi pokazalo, da v javnosti prevladujejo tisti, ki več političnega kadriranja pripisujejo prejšnji kot sedanji vladi. ▸ A közvélemény-kutatás azt is kimutatta, hogy a lakosság inkább az előző kormánynak tulajdonítja a politikai káderezést, mint a jelenleginek.
Vsekakor politično kadriranje prodira v vse pore naše družbe, celo čistilke po osnovnih šolah dobivajo službo zaradi svoje pripadnosti, da ne govorim o kakšnih drugih zadevah. ▸ A politikai káderezés teljesen áthatja társadalmunk minden pórusát, még az általános iskolai takarítónők is a hovatartozásuk miatt kapnak állást, nem is beszélve más dolgokról.

kanalizírati (-am) perf., imperf. canalizzare:
ekst. kanalizirati (usmeriti)
nezadovoljstvo javnosti canalizzare lo scontento popolare

krvoželjnost samostalnik
(o nasilju) ▸ vérszomj
Z lahkoto se je dalo opaziti primitivno krvoželjnost na njegovem obrazu. ▸ Az arcán könnyen fel lehetett fedezni a primitív vérszomjat.
Res je tudi, da smo take zahteve in krvoželjnost javnosti ustvarili mi, novinarji. ▸ Az is igaz, hogy a nyilvánosság ilyen igényeit és vérszomját mi, újságírók váltottuk ki.

lakmusov papir frazem
(ključni pokazatelj) približek prevedka ▸ mutató
Za prodajo tovornjakov velja, da je svojevrsten lakmusov papir stanja gospodarstva. ▸ kontrastivno zanimivo A tehergépkocsik eladása jellemzően a gazdaság állapotának sajátos mutatója.
Politika države in odnos javnosti do manjšin sta lakmusov papir za stopnjo demokratičnosti dežele. ▸ A kisebbségpolitika és a nyilvánosságnak a kisebbségekhez viszonyulása az ország demokratikusságának a mutatója.
Sopomenke: lakmusov test

laver [lave] umi(va)ti; (o)prati

laver du linge (o)prati perilo
laver les carreaux à grande eau oprati šipe
laver un dessin prevleči risbo s tušem
machine féminin à laver pralni stroj
machine féminin à laver la vaisselle stroj za pomivanje posode
laver un affront, une injure oprati žalitev, izbrisati žalitev z maščevanjem
laver quelqu'un d'une accusation oprati koga obtožbe, dokazati njegovo nedolžnost v očeh drugih
allez vous laver! (populaire) pojdite k vragu!
une main lave l'autre roka roko umiva
se laver umiti se
je m'en lave les mains umijem si roke nad tem, odklanjam vsako odgovornost za to
se laver d'une accusation dokazati svojo nedolžnost
se laver le bout du nez po mačje se umiti
il faut laver son linge sale en famille treba je urediti neprijetne, nelepe zadeve v domačem krogu (ne v javnosti)
laver la tête à quelqu'un (figuré) komu levite brati, oštevati ga

livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
livrer à la circulation izročiti prometu
se livrer à la critique kritizirati
se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
livrer à domicile dostaviti na dom
se livrer à des études posvetiti se študiju
livrer au hasard prepustiti slučaju
se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mutuel, le [mütɥɛl] adjectif vzajemen, medsebojen; recipročen

aide féminin mutuelle vzajemna pomoč, samopomoč
assurance féminin mutuelle vzajemno zavarovanje
respect masculin mutuel medsebojno spoštovanje
le Pari mutuel urbain (P. M. U.) javnosti odprta igra (stava) za konjske dirke; féminin vzajemno podporno društvo, samopomoč
Mutuelle féminin des étudiants študentovska bolniška blagajna

načel|o³ [ê] srednji spol (-a …) pravo

1. (osnovni princip) der Grundsatz, -grundsatz (enakega obravnavanja Gleichbehandlungsgrundsatz, enakosti Gleichheitsgrundsatz, javnosti Öffentlichkeitsgrundsatz, pravno Rechtsgrundsatz, ustavno Verfassungsgrundsatz, večinsko Mehrheitsgrundsatz)

2. (pravno vodilo) das Prinzip, -prinzip (enotnosti Einheitsprinzip, javnosti Publizitätsprinzip, koristnosti Nützlichkeitsprinzip, legalitete/zakonitosti Legalitätsprinzip, legitimitete Legitimitätsprinzip, nevzdržnosti Zerrüttungsprinzip, oportunitete Opportunitätsprinzip, personalitetno Personalitätsprinzip, povzročiteljeve odgovornosti Verursacherprinzip, rotacije Rotationsprinzip, soglasnosti/konsenza Einstimmigkeitsprinzip, subsidiarnosti Subsidiaritätsprinzip, teritorialno Territorialprinzip, večinsko Majoritätsprinzip, vrstnega reda Prioritätsprinzip)

3.
temeljna načela stranke: das Grundsatzprogramm

načêlo principle; rule of conduct; maxim; axiom

brez načêl unprincipled, without settled principles
v načêlu in principle
načêlo poprečne vrednosti principle of averages
v načêlu soglašam I agree in principle
biti v nasprotju z načêlom to run counter to the principle
poštenost je najboljše načêlo honesty is the best policy
načêlo enakopravnosti (javnosti, solidarnosti, vzajemnosti) principle of equality (of publicity, of solidarity, of reciprocity)

načêlo (-a) n principio; criterio, norma; dettato; insegna:
držati se načel essere fedele ai principi
odstopati od načel violare i principi, contravvenire ai principi
moralna, vzgojna načela principi morali, educativi
načelo javnosti il principio della trasparenza
humanistična, krščanska načela i principi umanistici, cristiani
v načelu in linea di massima
imeti čudna načela o čem avere strane idee di, su qcs.
ekon. ekonomsko načelo principio di economicità
filoz. načelo protislovja, vzročnosti principio di contraddizione, di causalità
jur. inkvizicijsko načelo principio inquisitorio

nerad (-a, -o) nicht gern, ungern; (z odporom) widerwillig
ki nerad … -scheu
(vzpostavlja stike kontaktscheu, nastopa v javnosti öffentlichkeitsscheu, se fotografira fotoscheu), -faul (prestavlja schaltfaul)
človek, ki nerad … der - muffel
(nosi kravato Krawattenmuffel, pripenja varnostni pas Gurtmuffel, pleše Tanzmuffel)