Franja

truculento okruten, krut, grozovit; srdit, hud, oster

vāstus 3, adv. -ē (prim. stvnem. wuosti prazen, pust, nepozidan, neobdelan = nem. wüst)

1. pust, zapuščen, opuščen, prazen, izpraznjen: loci coaedificati an vasti Ci., ager vastus et desertus, vasta ac deserta urbs L., solitudines Ci., lex erat lata vasto foro Ci. na praznem Forumu, na Forumu brez ljudi, dies per silentium vastus T. mrtvaško tih (naspr. ploratibus inquies); z abl. instrumenti: urbs vasta incendio ruinisque L.; z log. subj. v abl. z a, ab(s): abs te viduae et vastae virgines Enn. fr. zapuščene, osamele, urbs a defensoribus vasta L. zapuščeno od braniteljev, brez braniteljev, mons vastus ab naturā et humano cultu S. pust po svoji naravi in neobdelan (od ljudi).

2. occ. opustošen, pokončan, razdejan, uničen, razdet: Troia Pl., solum L.; pesn.: haec ego vasta dabo V. bom pokončal.

3. meton.
a) (o krajih) neizmeren, prostran, širen, obširen, obsežen: mare, Oceanus C., fluctus, campi, aether V.; analogija: iter O. preko širnega morja; o abstr.: potentia O., scientia Col. obsežno, široko, animus S. nenasiten.
b) velik, velikanski, silen, neznanski, grozen, grozovit, strašen, strahoten, strahovit: Typhoeus, manus (sc. Herculis) O., belua Ci., O., cervus vasti corporis Ph., crater, hastile, columnae O., arma, molares V.; o abstr.: ira O., clamor, murmur V., O., vires V., ad terram vasto pondere decidit V. z veliko (ogromno) silo.
c) surov, neolikan, neomikan, robat, grob, okoren, neokreten, neroden, štorast: vastus homo atque foedus Ci., sunt quidam vultu motuque corporis vasti atque agrestes Ci., oratio Corn., littera vastior Ci., omnia vasta ac temeraria esse L.

жахли́вий прикм., stràšen prid., grôzen prid., grozljív prid., grozovít prid., strahôten prid., zastrašujóč prid.

лютый krut, grozovit; divji; (pren.) oster, hud

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.

ἄ-ρρητος 2 in 3 1. neizgovorjen, nepovedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden; a) skriven, tajen, svet; ἱερά misteriji (tajna služba božja), prepovedan; b) ostuden, strašen, grozovit.

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

κρυερός 3 κρυόεις 3 ep. (κρύος) 1. poet. leden, mrzel. 2. pren. grozen, strašen, grozovit, bolesten.

ὀ-κρυόεις 3 ep. grozovit, grozen, strašen πόλεμος; ostuden, gnusoben κύων.

στερεός 3, ion. στεῖρος 3 in 2 skrč. στερρός 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd λίθος; napet, nategnjen βοέαι. 2. a) močen, čvrst, krepek τροφή NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren ἔπος, trdovraten, trdosrčen, grozovit ἁμάρτημα, neprijazen, neusmiljen κραδίη.

φοβερός 3 (φόβος) 1. strašen, strahovit, grozen, grozovit; τῶν φοβερῶν ὄντων τῇ πόλει γενέσθαι ἡγεμών povzročitelj nesreč, o katerih se je bilo bati, da zadenejo mesto; μάλα φοβεροὶ ἦσαν, μὴ ποιήσειαν zelo se je bilo bati, da bodo storili. 2. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, boječ; τὸ φοβερόν strah.