Franja

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

project¹ [prɔ́džekt] samostalnik
projekt, načrt, osnutek

to form idle projects zidati gradove v oblake

promettere^*

A) v. tr. (pres. prometto)

1. obljubiti, obljubljati:
promettere mari e monti, promettere mirabilia obljubljati zlate gradove, deveta nebesa
promettere in fede svečano obljubiti, prisegati
promettere una ragazza in moglie zaročiti dekle

2. pren. obetati:
il maltempo promette di durare slabo vreme se bo nadaljevalo

B) ➞ promettersi v. rifl. (pres. mi prometto) zavezati se; zaobljubiti se:
promettersi a Dio zaobljubiti se Bogu

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv

Rōma f geogr. Rim:
Roma eterna večno mesto
dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim

tōma¹ f
promettere Roma e toma obljubljati zvezde z neba, obetati zlate gradove

viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti

zídati zîdām, zîdēm zidati: zidati kuću; zidati na pijesku; zidati kulu u vazduhu zidati gradove v zraku

zídati (-am) imperf.

1. costruire, edificare, fabbricare:
zidati temelje gettare le fondamenta
zidati hišo costruire la casa

2. pren. costruire:
zidati filozofski sistem costruire un sistema filosofico

3. pren. edificare, fondare:
zidati družbo na demokratičnih temeljih edificare la società su basi democratiche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. začeti zidati hišo pri strehi cominciare la casa dal tetto
pren. zidati si gradove v oblake costruire castelli in aria
pren. zidati na skalo costruire sulla roccia

zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

zlate besede paroles ženski spol množine d'or
zlata črka lettre ženski spol d'or
zlat dolar dollar d'or moški spol
zlata medalja médaille ženski spol d'or
zlat okvir cadre doré
zlata poroka noces ženski spol množine d'or
zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
zlata rezerva réserve ženski spol d'or
zlata ruda minerai moški spol d'or
zlat rudnik mine ženski spol d'or
zlato runo la toison d'or
zlata sredina le juste milieu
zlato tele le veau d'or
zlati vek l'âge d'or
zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
zlato srce cœur moški spol d'or
obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zlát de oro ; lit áureo ; (pozlačen, zlate barve) dorado

zlat dolar dólar-oro m
zlat prstan (medalja, zlitina, rezerva, ruda) anillo m (medalla f, aleación f, reserva f, mineral m) de oro
zlati lasje cabellos m pl dorados
zlata poroka bodas f pl de oro
zlata sredina el justo medio
zlato srce (fig) corazón m de oro
zlata valuta patrón m oro
zlati rez la sección áurea
zlato tele el becerro de oro
Zlati rog el Bósforo
zlati vek siglo m de oro, edad f de oro
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorroides f pl
obljubljati zlate gradove prometer el oro y el moro
zlat okvir marco m dorado
knjiga z zlato obrezo libro m de canto dorado

воздушный zračen; (pren.) lahek;
в. флот zračno ladjevje, letalstvo;
в. шар zračni balon;
воздушная оборона zračna obramba;
воздушная линия zunanja napeljava električnega voda;
воздушное сообщение letalska zveza;
ставить воздушные замки zidati gradove v oblakih;
в. поцелуй poljub na daljavo

строить

1. graditi, zidati; delati;
правильно с. мысль pravilno formulirati misel;
с. воздушные замки zidati gradove v oblakih;
с. глазки spogledovati se, zaljubljeno gledati;
с. куры dvoriti;
с. козни spletkariti;

2. (voj.) postavljati v red;