drugovánje (-a) n sodalizio:
drugovanje s Čopom je bilo za Prešerna velikega pomena il sodalizio col Čop fu per il Prešeren di grande importanza
Zadetki iskanja
- erigere*
A) v. tr. (pres. erigo)
1. postaviti, postavljati:
erigere un monumento postaviti spomenik
2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
erigere una scuola odpreti šolo
3. povzdigniti:
la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo
B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
erigersi a giudice postaviti se za sodnika - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - fue! interj. (= fū!) fuj! fej!: Pl. (?).
- fūfae! interj. (= fū!) fuj! fej!: Char. (neizpričano).
- funerale
A) m pogreb (zlasti pl.):
i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu
B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben - funzione f
1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
il facente funzione vršilec dolžnosti
2. mat. funkcija
3.
in funzione di odvisno od:
l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov
4. pren. vloga, naloga, namen:
sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo
5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
le funzioni domenicali nedeljski obredi
6. pog. opravilo, opravek:
una funzione noiosa dolgočasno opravilo - fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).
I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.
1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.
2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.
II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.
III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.
IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:
1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.
2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.
Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:
1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.
2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis. - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - gnév (-a) m knjiž. collera, indignazione:
obšel ga je gnev, polotil se ga je gnev fu preso dall'indignazione
tresti se od gneva tremare dalla collera - granaio m (pl. -ai)
1. kašča
2. pren. žitnica:
l'Egitto fu il granaio dell'Impero Romano Egipt je bil žitnica Rimskega cesarstva - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - izíd (-a) m
1. pubblicazione:
roman je bil ob izidu takoj razprodan appena uscito, il romanzo fu subito esaurito
2. esito, risultato:
izid volitev l'esito delle elezioni
šport. izid zadnjega kola i risultati dell'ultimo girone - kámor
A) adv. ovunque
B) konj.
1. (izraža kraj, proti kateremu je dejanje usmerjeno) dove:
šel sem, kamor je kazal kažipot sono andato dove indicava il segnale stradale
2. (izraža poljubnost kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje) dovunque:
povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli dovunque andasse fu cordialmente accolto - komentírati (-am) imperf., perf.
1. commentare, annotare, chiosare:
komentirati tekst commentare, chiosare un testo
2. ekst. (izražati mnenje, stališče) commentare:
novico so povsod komentirali la notizia fu molto commentata - kung-fu samostalnik
tudi v pridevniški rabi (borilna veščina) ▸ kungfukung - fu film ▸ kungfus filmtrenirati kung - fu ▸ kungfuzikkung - fu mojster ▸ kungfumester - míg1 (-a) m cenno, gesto;
na mig je bilo vse jasno tutto fu subito chiaro
ubogati koga na mig ubbidire ciecamente - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - mórati (-am) imperf.
1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale
2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...
3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina
4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!
5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte - nameníti (-im) | naménjati (-am)
A) perf., imperf.
1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti
2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi
B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo
2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno