kick1 [kik] samostalnik
brca
šport strel (nogomet)
ameriško spurt; udarec, sunek, sunkovita vožnja; sunek, udarec nazaj (strelno orožje); udarna moč, odporna sila, elan, energija
ameriško, sleng opojnost alkoholne pijače; dražljaj, mik
ameriško ugovor, očitek, pritožba
britanska angleščina, sleng kovanec za 6 penijev
britanska angleščina najnovejša moda
ameriško to get a kick out of uživati v čem
sleng to get the kick biti vržen iz službe
for kicks le za šalo
that cocktail has got a kick ta koktajl ima nekaj v sebi
he's got a kick pijan je
to give a kick to pognati kaj v tek
to have no kick left biti na koncu svojih moči
to have the kick on one's side imeti srečo
let's have one more kick! poskusimo še enkrat!
more kicks than halfpence več graje kot hvale
šport free kick prosti strel (nogomet)
Zadetki iskanja
- lustiness [lʌ́stinis] samostalnik
moč, čvrstost, energija, živahnost - móč -i ž
1. snaga, moć, sila, jačina: moč govora, razsojanja, prilagajanja; kupna moč
2. snaga, sila, energija: obrambna moč orožja; moč države, navade
3. moć, vlast: imeti moč nad ljudmi
4. to ni v moji moči
to ne stoji u mojoj moći, to ja ne mogu; na vso moč
iz sve snage, iz petnih žila, svom silom, svom snagom; konjska moč
konjska snaga - pep [pep]
1. samostalnik
ameriško, sleng živahnost, energija, aktivnost, polet, elan
2. prehodni glagol (običajno z up)
podžigati, spodbujati, prinesti življenje v kaj - pith1 [piɵ] samostalnik
mozeg, stržen, srčika, jedro
figurativno energija, moč
figurativno važnost, pomembnost
pith and marrow jedro, prava vsebina
pith and moment važnost - pithiness [píɵinis] samostalnik
jedrnatost
figurativno moč, energija - poigne [pwanj, pɔnj] féminin moč v roki; familier energija, pogum, korajža
homme masculin à poigne odločen, avtoritativen človek
avoir une poigne de fer imeti železno roko, železno pest
gouvernement masculin à poigne vlada krepke roke
avoir de la poigne imeti železno roko - power1 [páuə] samostalnik
moč, sila, sposobnost (telesna in duševna)
množina zmožnosti, sposobnosti, dar, talent; vlada, oblast, gospostvo (over nad)
vpliv
pravno polnomočje, pooblastilo
politika moč, sila, oblast (power politics politika sile)
država, velesila (great powers velesile)
vplivna oseba, vplivno mesto; višja sila, božanstvo, duhovi (the powers above višja sila, bogovi)
pogovorno množina, sila česa (a power of people sila ljudi)
matematika potenca (x to the power of three x na tretjo potenco)
fizika sila, energija, zmogljivost
elektrika (jaki) tok
tehnično mehanična, gonilna sila (horse power konjska sila)
optika zmogljivost povečanja leče
within (out of) my power (ni) v moji moči
pogovorno more power to you (ali to your elbow) ! srečno!, mnogo uspeha!
to do all in one's power storiti, kar je komu mogoče
absolute power neomejena oblast
to be in power biti na oblasti, biti na krmilu
to be in s.o.'s power biti v oblasti koga
to come into power priti na oblast
to have s.o. in one's power imeti koga v oblasti
to have (no) power over s.o. (ne) imeti oblast(i) nad kom, (ne) imeti vpliv(a) pri kom
pravno full power, s polnomočje
pravno power of attorney pooblastilo, polnomočje
the powers that be oblast, oblastniki
tehnično mechanical powers stroji
power on z motorjem v teku
power off v prostem teku (motor)
under one's own power z lastno silo (tudi figurativno)
the A.B.C. powers Argentina, Brazilija, Čile - puissance [pɥisɑ̃s] féminin sila, moč; oblast; sposobnost, učinkovitost; agronomie donosnost; mathématiques potenca; physique energija; militaire udarna moč
à la 4e puissance (mathématiques) na 4. potenco
puissance d'achat kupna moč
puissances pluriel alliées zavezniške sile, zavezniki
puissances belligérentes vojskujoče se sile
puissance de cheval konjska moč
puissance de choc udarna moč
puissances contractantes pogodbene sile
puissance hydraulique vodna moč
puissance exécutive izvršna oblast, moč
puissance lumineuse svetilna moč
puissance maritime, navale pomorska sila
puissance mondiale svetovna sila
puissance motrice pogonska sila
puissance nucléaire atomska moč
puissances occultes nadnaravne, skrivne sile, moči
puissance occupante, d'occupation zasedbena, okupacijska sila
puissance offensive bojna moč
puissance signataire (vele)sila podpisnica
puissance des ténèbres sile temé, demoni
à la nième puissance v najvišji stopnji, meri
grande puissance velesila
criminel masculin en puissance potencialen, možnosten zločinec
avoir en sa puissance imeti v svoji oblasti
élever (un nombre) à une puissance (mathématiques) potencirati (število)
être en puissance de biti v oblasti, biti odvisen od - punch2 [pʌnč]
1. samostalnik
udarec s pestjo
pogovorno sila, polet, energija
2. prehodni glagol
udariti s pestjo; tolči (npr. po pisalnem stroju)
ameriško gnati živino s palico - push1 [puš] samostalnik
poriv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj
arhitektura, geologija, tehnično horizontalen pritisk
figurativno pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment
vojska prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija
ameriško množica ljudi
sleng družba, druščina (tatinska, zločinska)
at a push v sili, v kritičnem momentu
at the first push na prvi mah
at one push naenkrat
to bring to the last push gnati do skrajnosti, pognati v skrajnost
when it comes to the push ko pride do skrajnosti
sleng to get the push dobiti brco, biti odpuščen iz službe
to get a job by push dobiti službo po protekciji
to give s.o. a push poriniti koga
sleng to give s.o. the push odpustiti koga iz službe
to have a push together pretepati se
to make a push potruditi se, vojska z vso silo napasti
to have another push for it še enkrat poskusiti - resolución ženski spol sklep, odločitev; odločnost, neustrašnost; energija, dejavnost; rešitev (vprašanja, računske naloge)
de resolución difícil težaven za odločitev
en resolución končno, naposled, skratka, sploh, kratko in malo
llegar a una resolución priti do sklepa
tomar una resolución odločiti se - ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave
à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet - Saft, der, (-es, Säfte) sok; (Baumsaft) mezga; figurativ energija, tok; im eigenen Safte schmoren lassen figurativ pustiti, naj se kuha v lastnem soku; im Saft stehen biti poln sokov; ohne Saft und Kraft brezbarven, medel, brezkrven
- sand1 [sænd] samostalnik
pesek; prod; pesek ali prod na obrežju
poetično zrnca peska, čas; ure
množina (peščena) puščava ali ravnina, prod vzdolž morja, ob vodi
ameriško, sleng hrabrost, pogum, energija, čvrstost značaja
sleng denar
built on sand zgrajen na pesku, nesiguren
grain of sand zrno peska
the sands are running out (low) figurativno ura je potekla, gre h koncu
his sands are running out njegove ure se iztekajo, so mu štete
to plough the sand(s) pesek orati, figurativno nesmiselno se mučiti, garati brez koristi - sanguis -inis, m
1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.
2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.
3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.
4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.
Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127). - sève [sɛv] féminin, botanique sok; figuré (življenjska) moč, energija; (mladostna) svežost; temperament
sève de la jeunesse mladostna energija - smeddum [smédəm] samostalnik
moč, energija - soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč
by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim - Spannkraft, die, elastičnost, prožnost; napon; bei Menschen: energija