Franja

dežêla (-e) f

1. paese; terra:
gorata dežela paese montuoso
domača dežela patria, madrepatria
tuja dežela paese straniero; estero
agrarna dežela paese agricolo
alpska dežela paese alpino
rojstna dežela paese di nascita
pravljična dežela paese di fiaba
sanjska dežela paese dei sogni
dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
sosednja dežela paese vicino
dežela upnica paese creditore
sredozemska dežela paese mediterraneo
tretja dežela paese terzo
zalivska dežela paese del Golfo
matična dežela paese d'origine
obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
Sveta dežela Terra Santa
dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
južne dežele paesi del Sud
prekomorske dežele terre d'oltremare
tropske dežele tropici
dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
živeti na deželi vivere in campagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

dežela gejzirjev frazem
(Islandija) ▸ gejzírek országa, gejzírek földje
Za konec sem si ogledal deželo gejzirjev in vročih vrelcev. ▸ Végül meglátogattam a gejzírek és a forró vízű források földjét.

diriger [diriže] verbe transitif voditi, biti na čelu; upravljati; usmeriti, napotiti; naperiti; musique dirigirati

se diriger vers kreniti proti; voditi (o poti)
diriger une école, un pays, des travaux, une usine voditi šolo, deželo, dela, tovarno
diriger un avion, une voiture pilotirati letalo, šofirati avto
diriger un colis sur Paris poslati paket v Pariz
diriger une poursuite contre quelqu'un vložiti tožbo proti komu
il veut tout diriger povsod hoče biti prvi
diriger ses yeux, son regard vers usmeriti, obrniti oči, pogledati proti
diriger son attention sur quelque chose obrniti svojo pozornost na kaj
diriger un orchestre dirigirati orkester

dust¹ [dʌst] samostalnik
prah
britanska angleščina smeti
botanika cvetni prah
sleng denar
figurativno zemlja
figurativno posmrtni ostanki

to bite the dust zgruditi se ranjen ali mrtev, iti v krtovo deželo
to kick up (ali make, raise) a dust vzdigniti prah, razburiti
to throw dust into s.o.'s eyes vreči komu pesek v oči, slepiti ga
to shake the dust off one's feet jezen oditi
ameriško to give the dust to s.o. prehite(va)ti koga
ameriško to take s.o.'s dust zaostajati
to lick the dust prilizovati se
honoured dust posmrtni ostanki
in the dust ponižan
to make the dust fly švigniti, energično nastopiti
down with the dust! denar na roko!
humbled in (ali to) the dust ponižan
to fall to dust razpasti

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

échappée [ešape] féminin, vieilli (po)beg, utek; sport pobeg (npr. kolesarja dirkača iz skupine); prost prostor za razgled, razgled; figuré kratek hip, interval; kratek izlet, sprehod za razvedrilo; prostor za obračanje, za izogibanje

à l'échappée včasih; skrivaj
par échappées ob prilikah, priložnostno
échappée des coureurs de tête d'une course cycliste pobeg vodilnih, čelnih dirkačev v kolesarski tekmi
échappée d'un garage prostor za vstop avtomobila v garažo
échappée de beau temps, de soleil trenutek lepega vremena, sonca
échappée de voûte širina, razpon oboka
avoir une échappée sur la mer entre les immeubles imeti med hišami razgled na morje
faire une échappée à la campagne napraviti izlet na deželo

ekskúrzija excursion; trip; jaunt; (peš) ramble, hike

ekskúrzija na deželo outing; (z nahrbtnikom, taborniška) hike, hiking
iti na ekskúrzijo to make an excursion, to go on an excursion, to go for an outing

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

endeuiller [ɑ̃dœje] verbe transitif zaviti (odeti) v žalost, užalostiti

cette catastrophe a endeuillé tout le pays ta katastrofa je užalostila vso deželo

enterrer [ɑ̃tɛre] verbe transitif pokopati, zakopati, zagrebsti; skriti; figuré napraviti konec (quelque chose čemu); pustiti v pozabi

enterrer un scandale potlačiti, prikriti škandal
enterrer sa vie de garçon slaviti fantovščino
il nous enterrera tous (figuré) on nas bo vse pokopal
un ouvrier a été enterré par un éboulement zemeljski udor je zasul delavca
s'enterrer tout vif (figuré) umakniti se na deželo, v samoto

envahir [ɑ̃vair] verbe transitif napasti, vpasti, navaliti, vdreti (quelque chose v kaj); s silo okupirati; popasti; preplaviti; prerasti; razširiti se; popolnoma napolniti (prostor); prekriti; figuré poseči (quelque chose v kaj), polastiti se (quelque chose česa), vmešati se (quelque chose v kaj)

les ennemis ont envahi notre pays sovražniki so vdrli v našo deželo in jo s silo okupirali
la terreur envahit les habitants groza je popadla prebivalce
les produits étrangers envahissent le marché tuji proizvodi preplavljajo tržišče

hostīlis -e, adv. hostīliter (hostis)

1.
a) sovražen = sovražnikov ali sovražnikov (gen. pl.): insidiae Pl., terra Ci., expugnatio Ci. osvojitev (vojaškega) sovražnika, condiciones Ci. s sovražniki dogovorjene, — sklenjene, bella Ci. s tujimi sovražniki, facta Ci., metus S. strah pred sovražnikom, cadavera S., arma V., naves H., domus (naspr. pacata) L., agmen O., exercitus Vell., T., acies T., rapinae Lucan.; subst. n: in hostili (= in hostili agro) Vell. na sovražn(ikov)em ozemlju; v pl.: qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danubius et Rhenus Sen. ph. med prijateljsko in sovražno deželo.
b) (kot drobogledski t. t.): pars Lucan. del jeter in drugega drobovja, ki se nanaša na sovražnika.

2. sovražen = sovražniški, sovražljiv: animus, odium Ci., cives Rom. hostilem in modum cruciati sunt Ci. kakor vojni sovražniki, hostile quid S. kaj sovražnega, kaka sovražnost, omnia hostilia esse L., ipsa quies (Hannibalis) hostilis imperio nostro fuit Val. Max., adversus suos hostilis Sen. ph., hostiles spiritus induisse T., quid ille fecit hostiliter Ci., pleraque loca hostiliter cum equitatu accedere S., hostiliter in fines Romanos incursionem facit L., agrum circa hostiliter depopulari L., hostiliter diripere L., Suet., sternit hostiliter omne armentum O.; subst. hostīlia -ium, n sovražne reči, sovražna dejanja, sovražnosti: hostilia facere S., h. audere, pati L., h. coeptare, accipere, resumere T., loqui T. sovražno govoriti.

incorporare

A) v. tr. (pres. incōrporo)

1. spojiti, spajati

2. pren. priključiti; vključiti, vključevati; pridružiti, pridruževati; inkorporirati:
incorporare una provincia priključiti provinco, deželo

3. pren. pridružiti, pridruževati; asimilirati:
incorporare una società pridružiti podjetje

B) ➞ incorporarsi v. rifl. (pres. mi incōrporo): združiti, združevati se (tudi pren.)

in-cumbō -ere -cubuī -cubiturus

1. leči (uleči se) v, na kaj, nad ali ob kaj, nasloniti se, skloniti se na(d) ali ob kaj: O., Petr., Q. idr., remis incumbere V., L., Cu. upirati se v vesla = hitro veslati, equus incumbit eiecto (equiti) V. pade na … , incubuitque toro V., Damon incumbens olivae V. oprt na palico, incubuit in eum, a quo tenebatur Cu. naslonil se je; od tod pesn. silex incumbit ad amnem V. se nagiblje k padcu, laurus incumbens arae V. nagnjena čez žrtvenik, ki se nagiblje … , visi čez … , fato i. V. pospešiti.

2. occ.
a) (na meč) nasaditi se, — nabosti se: incumbere in gladium Ci. ali gladio Corn., Val. Max. ali ferro O., Ph., Val. Max. ali i. gladium i. Pl.
b) (sovražno) z vso težo (silo) v (na) koga zagnati se, na koga navaliti, pritisniti (pritiskati): (Camilla) insequitur incumbens eminus hastā V., Romani suo pondere incumbentes in hostem L., i. in litus Cu., sagittariis i. T.; samo zase: a fronte i. T.; pren.: tempestas silvis incubuit V. nevihta je z vso silo navalila (se vrgla) na gozdove, magna vis venti in mare incubuit Q., ventus incubuit Iust., incubuere maria Plin. so se vri(ni)la v deželo, Pergamum incubuit sibi Sen. ph. se je zrušil, febrium cohors terris incubuit H. je navalila, pritisnila, saevior armis luxuria incubuit Iuv., invidia mihi incumbit T. leži težko na meni, me tlači, ut iam inclinato iudici reliqua incumbat oratio Ci., nunc, nunc incumbere tempus O., tu eo maxime incumbis Ci., huc incumbe Ci.

3. metaf.
a) (o osebah) poprijeti se česa, lotiti se česa, prizadevati si, truditi se, zavzemati se poganjati se, skrbeti, brigati se za kaj, posvetiti se čemu: huc incumbat orator Q., quocumque incubuerit orator Ci. na katero koli stran se trudi = kakršen koli vtis hoče narediti (ustvariti); z ad: qua re incumbite ad salutem rei p. Ci., i. omni studio ad id bellum Cu., ad rem publicam conservandam Ci., ad ulciscendas iniurias Ci.; z in: incumbite in causam Ci., in id bellum C., in Caesaris cupiditates Ci. pospeševati jih, streči jim; z dat.: toto pectore novae cogitationi i. T., aratris i. V. lotiti se oranja; z acc. pron. n.: haec incumbe Ci.; od tod tudi (pesn.): i. haustus Palladios Stat.; pesn. z inf.: incumbent … sarcire ruinas V.; osamel je sklad s finalnim stavkom: L.; occ.
b) (v nazoru ali občutju) nagibati (naklanjati) se: inclinatio incumbit ad virum bonum Ci., eodem incumbunt municipia Ci.; podobno: incubuit mens … dolori O. se je vdala.
c) (o dolžnosti): vezati koga, prist(oj)ati komu: iudici incumbit officium Icti., haec incumbit nobis necessitas, ut … Aug.

in-currō -ere -currī (redko -cucurrī) -cursum est

1. (nalašč) teči v, dirjati v kaj: incurristi amens in columnas Ci. (preg.) „zaletel si se z glavo v zid“; abs.: torrentes praecipiti, alveo incurrunt Cu. dero. Od tod pren.: agri in Campanum publicum incurrebant Ci. so se raztezala v … , segala v …

2. (kot voj. t. t.) (s)teči, (z)dirjati proti komu, napasti koga, navaliti na koga: suos iam incurrentes tubā revocāvit N. ko so že hoteli napasti, ko so že tekli proti sovražniku; v starejši dobi z dat.: i. Romanis T., Mauris S., levi armaturae hostium L.; od tod pren. tudi: armentis incurrunt ursi O.; nam. dat. in z acc.: in nos Cu., in confertissimos hostes S., in Romanos L.; pren.: in hanc rei p. navem classes incurrunt Ci.; metaf.: z besedami napasti (napadati), zaletavati se v koga, precejati, obdel(ov)ati koga: in tribunos i. L., i. in alterius famam Ci.; poklas. trans.: Ap., tota vi novissimos incurrunt T., eos a tergo i. S. fr., hostium latus i. L.; occ. (v kako deželo) vdreti, udariti z vojsko: i. in agrum, in Macedoniam L.

3. (slučajno) zadeti, naleteti na koga, srečati koga, prestreči koga: qui in me ipsum incurrit Ci.; abs.: quis est tam Lynceus, qui nusquam incurrat Ci. da bi nikjer ne naletel; pren.: neque quemquam offendet oratio mea, nisi qui se ita obtulerit, ut in eum non invasisse (namenoma), sed incucurrisse (slučajno) videar Ci.; o osebah: incurrere in oculos Ci. v oči priti, v oči pasti; o stvareh: ea in oculos incurrunt Ci. ali oculis i. Sen. ph. v oči biti (udarjati); trans.: deus videntium sensus incurrit Ap.

4. metaf.
a) o času in dogodkih: dogoditi (zgoditi) se, pripetiti se, nastopiti, zadeti: Icti., incurrit tempus Ci., id incurrit in eum diem Ci. pride, pade na ta dan, casus in sapientem potest incurrere Ci.; z dat.: i. circensibus Suet.
b) (v kako stanje) zaleteti se, zagaziti, zabloditi, zaiti, priti, zabresti, pasti, zapasti (čemu): per errorem in fraudem i. Ci., non desino incurrere in crimen Ci., in perniciem Cu., hic labor in reprehensionem incurrit Ci. zapade graji, hi quaestus in odia hominum incurrunt Ci. zapadejo sovraštvu, postanejo predmet sovraštva; poznolat. trans.: Icti., Arn., Lamp., i. crimen loquacitatis Lact. Pri poznejših piscih najdemo še številne prenesene pomene:
c) komu pasti, pripasti (pripadati), v (na) del(ež) priti: doleo aurum, quod in istum incurrit Aug.
č) pregrešiti se, grešiti zoper kaj: in quod praeceptum incurro Aug.
d) trans. vsiliti (vsiljevati) se komu: ingratos quoque memoria cum ipso munere incurrit Sen. ph.

incursiō -ōnis, f (incurrere)

1. naval, pritisk, pritok: i. atomorum Ci.

2. (sovražni) naval, napad, naskok: Sen. ph., Lact., quem nunquam incursiones hostium loco movere potuerunt Ci.; occ. (kot voj. t. t.) naval, vdor, vpad (v tujo deželo): Cheruscos ab Suebis iniuriis incursionibusque prohibere Char. osvoboditi svebskih … navalov, subitas hostium incursiones sustinere Hirt., incursiones facere in fines Romanorum L. vdirati v … ; pren.: ut incursionem potius seditionis, quam iudicium adpellandum putem Ci.

inondare v. tr. (pres. inondo)

1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi

2. pren. teči v potokih, liti:
lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz

inonder [inɔ̃de] verbe transitif po-, pre-plaviti; na-, pre-močiti

la sueur inonde son visage pot mu obliva obraz
j'ai été inondé par une averse ploha me je čisto premočila
inonder un pays de produits étrangers preplaviti deželo s tujimi proizvodi
une joie immense inonde mon cœur srce mi je prepolno veselja
s'inonder les cheveux de parfum namočiti si lase s parfumom, naparfumirati si lase
Paris est inondé de touristes Pariz je preplavljen s turisti

interesántno

A) adv. in modo interessante

B) inter. interessante:
interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese