Franja

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

Landkabel, das, Elektrizität zemeljski kabel

Laufrolle, die, tekalno kolesce, kolo; prosto vrteči se valj; für Kabel: boben za kabel

lead-in [lí:dín] samostalnik
elektrika električni kabel (od antene do sprejemnika)
ameriško, figurativno uvod uvajanje

Luftkabel, das, Elektrizität zračni kabel

main² [méin] samostalnik
(tudi množina) glavni vod napeljave (vodovodne, odtočne, plinske, električne), omrežje; glavni vod, glavna cev, glavni kabel
ameriško glavna železniška proga
arhaično moč, sila; glavna, bistvena stvar
poetično odprto morje; kopno

operating on the mains s priključkom na omrežje
mains aerial omrežna antena
mains voltage omrežna napetost
in the main v glavnem, večinoma
to turn on the main razjokati se
with might and main na vso moč

Meßkabel, Messkabel, das, Technik merilni kabel

Panzerkabel, das, Elektrizität oklepni kabel

piattina f

1. elektr. ploščati kabel

2. kovinski trak

power-cable [páuəkeibl] samostalnik
elektrika kabel jakega toka

quad² [kwɔd] samostalnik
elektrika četverni kabel

remórcă -i f

1. prikolica

2. vlečni kabel

remorque [rəmɔrk] féminin vleka, vlačenje (vozila z drugim vozilom, vlačilcem); automobilisme prikolica; marine vlečni kabel

remorque de camion, de camping kamionska prikolica, (stanovanjska) prikolica za taborjenje
remorque latérale (automobilisme) stranska prikolica
être, se mettre à la remorque de quelqu'un (figuré) slepo slediti komu
il est toujours à la remorque (figuré) on vedno zaostaja, ostaja zadaj
prendre en remorque une voiture en panne, un bateau vleči avto v okvari, ladjo

rimōrchio m (pl. -chi)

1. vleka, vlačenje:
prendere a rimorchio vleči

2. avto prikolica:
camion con rimorchio tovornjak s prikolico

3. navt. vlečni kabel, vlečna vrv

Seekabel, das, Elektrizität podmorski kabel

Stromkabel, das, Elektrizität električni kabel/vodnik

traînage [trɛnaž] masculin vleka, prevoz s sanmi; (v rudniku) prevoz v vozičkih, ki jih vleče kabel

Überbrückungskabel, das, Elektrizität premostitveni kabel

vēnto m

1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

3. metal. topli zrak

4. fiziol. evfemistično veter, plin

5. astr.
vento solare sončni veter

6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar

verina f navt. kavljasti kabel