Franja

K, k [kei]

1. samostalnik
črka k; predmet oblike črke K

2. pridevnik
enajsti; oblike črke K

Kerbtal, das, Geographie dolina v obliki črke V, soteska

kùrent m (lat. currens) tisk. kurent, kurentne črke, za razliko od verzalk

lȁmbda ž (gr. lambda) ime grške črke l

letter-lock [létəlɔk] samostalnik
kljužavnica na črke

linotype [láinətaip] samostalnik
tisk linotajp, stavni stroj; ulite črke

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

M, m [em]

1. samostalnik (množina M's, Ms, m's, ms)
črka M; predmet oblike črke M

2. pridevnik
trinajsti; oblike črke M

majùskula ž (lat. maiusculus) majuskula, pisava, pri kateri so vse črke enako visoke, velike črke

métagramme [-gram] masculin, grammaire sprememba ene črke (v besedi)

minute [minüt] féminin

1. minuta; trenutek, moment

2. original, izvirnik

3. histoire mala pisava, male črke; interjection, familier trenutek! počasi! stoj!

à la minute (familier) na minuto (točno)
de minute en minute od minute do minute
dans la minute, dans une minute (familier) v hipu, takoj
une minute! trenutek!
minute de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) minuta pogovora
minute de jugement original sodbe
observer une minute de silence en l'honneur des morts de la guerre počastiti padle v vojni z enominutnim molkom
il va revenir d'une minute à l'autre vsak hip bo tu; adjectif, familier zelo hiter, hitro narejen
entrecôte féminin minute hitro narejena, pečena bržola

mȉsljete s ime cerkvenoslovanske črke m

monogram [mɔ́nəgræm] samostalnik
monogram, začetne črke imena

n [en]

1. samostalnik (množina N's, Ns, n's, ns)
črka n
matematika neznanka; predmet oblike N

2. pridevnik
štirinajsti; oblike črke N

matematika to the nth na n-to potenco
figurativno to the nth degree do skrajnosti

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

Oberlänge, die, Typographie podaljšek črke navzgor

outline¹ [áutlain] samostalnik
kontura, obris; očrt, načrt, skica, osnutek
figurativno izvleček, splošen pregled (of česa)
tisk črke v obrisu
množina glavne poteze

in outline v obrisu, v osnutku
in rough outline v grobih obrisih
outline scheme idejni osnutek

P, p [pi:]

1. samostalnik (množina P's, Ps, p's, ps)
črka p
kemija fosfor, predmet oblike P

2. pridevnik
šestnajsti; oblike črke P

paragoge [pærəgóudži] samostalnik
slovnica pridatek črke ali zloga besedi (npr. among-st)