Franja

centonchio m (pl. -chi) bot. navadna zvezdica (Stellaria media)

chicken-meat [číkinmi:t] samostalnik
botanika navadna zvezdica; endivija; rastline, ki so ptičja hrana

dremùlica ž (ijek., ek.) bot. velecvetna zvezdica, Stellaria holostea

Fünfeckstern, der, Tierkunde morska zvezdica

mišjàkinja ž
1. bot. navadna zvezdica, Stellaria media
2. bot. vodni jetičnik

pùkniče -eta s bot. velecvetna zvezdica

Strohstern, der, zvezdica iz slame

Vogelmiere, die, Pflanzenkunde navadna zvezdica

Wetterstern, der, Pflanzenkunde zvezdež, vlagomerna zvezdica

čreva [é] srednji spol množina ➞ → črevo
kurja čreva rastlinstvo, botanika (zvezdica) die Sternmiere

dremulic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (velecvetna zvezdica) Große Sternmiere

fílmski film

fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
fílmski arhiv film archives pl
fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
fílmski cenzor film censor
fílmska cenzura film censorship
fílmska diva film star
fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
fílmska enodejanka (film) short
fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
fílmski junak film (ZDA movie) hero
fílmska industrija film industry, the films
fílmski idol film (ZDA movie) idol
fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
fílmska knjižnica film library
fílmska komedija film comedy
fílmska kariera film career; ZDA movie career
fílmski komik screen comic (ali comedian)
fílmska komičarka screen comedienne
fílmska kopija print; copy
fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
fílmski ljubitelj film fan
fílmski magazin (revija) film magazine
fílmski magnat film magnate, movie mogul
fílmski manuskript film script
fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
fílmski naslov film title
fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
fílmska oprema motion-picture equipment
fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
fílmski prizor, scena shot
fílmska predstava cinema show, film show
fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
fílmsko snemanje shooting (of a film)
vodja fílmskega snemanja acting director
fílmski scenarist scenario writer, scenarist
fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
fílmski statist film extra, extra
fílmski tednik newsreel
fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
fílmski trak filmstrip, reel
fílmski šlager hit, smash hit
fílmska srhljivka ipd. thriller
fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
fílmski žurnal newsreel

matusk|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (travnata zvezdica) die Gras-Sternmiere

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

starlet|a [é] ženski spol (-e …) (zvezdica) das Starlet(t)

travnat (-a, -o) grasig, Gras- (polica das Grasband, pobočje die Graslehne, der Grashang, rastlinstvo, botanika zvezdica die Gras-Sternmiere)
dirke na travnati stezi das Grasbahnrennen
travnata bankina die Rasenbankette