Franja

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

sonar [-ue-] igrati (instrument); usekniti (nos); (za)zveneti, (za)doneti; pozvoniti

sonar a a/c zveneti kot; na nekaj namigovati
sonar a hueco votlo zveneti
eso me suena a engaño zdi se mi, da za tem tiči goljufija
no me suena čisto neznano mi zveni
sonarse usekniti se
se suona baje, pravijo

suonare, sonare

A) v. tr. (pres. suōno)

1. glasba igrati (glasbilo)

2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
l'orologio suona le sei ura bije šest
suonare il campanello pritisniti na zvonec

3. pren.
suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

B) v. intr.

1. zveneti

2. zvoniti, biti; trobiti:
suonare a distesa zvoniti na vso moč
suonare a martello biti plat zvona
suonare a raccolta trobiti k zboru

3. knjižno odzvanjati, odmevati

4. glasba igrati (glasbilo)

C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
parole che suonano condanna obtožujoče besede

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

sound² [sáund] neprehodni glagol
zveneti, doneti, razlegati se
figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
prehodni glagol
glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
to sound a trompet (za)trobiti na trobento
to sound a retreat trobiti k umiku
to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
the bell sounds noon zvon bije poldan
the clarion sounded rog je zadonel
it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
to sound in iti za; glasiti se na

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

squillare v. intr. (pres. squillo) zvoniti, zazvoniti; zveneti

suná sún vi.

1. (po)zvoniti

2. zveneti, doneti, odzvanjati

3. odmevati

4. šumeti (v ušesu)

tang² [tæŋ]

1. samostalnik
vreščeč, predirljiv zvok ali ton; napačen ton

2. prehodni glagol
napraviti, da nekaj (glasno) zveni

to tang bees s hrupom ustaviti čebelji roj
neprehodni glagol
(glasno in ostro) zveneti; premikati se glasno, hrupno

ting [tiŋ]

1. samostalnik
zven, zvenenje, cingljanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)zveneti, (za)cingljati, cingljati (s čim)

tinkle [tíŋkl]

1. samostalnik
zvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje
figurativno prazno govoričenje, klepetanje, čenčanje

to give s.o. a tinkle pogovorno pozvoniti pri kom

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti
figurativno klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati

tinniō (tīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda)

1. (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati: Varr., Q. idr., tinnit hastilibus umbo Enn., numquam temere tinniit tintinnabulum Pl., tibi in foro diu tinnisse auriculas M. Aurelius ap. Fr. da ti je … cingljalo v ušesih.

2. metaf.
a) močno se oglasiti (oglašati), (za)kričati, (za)vpiti, (za)peti, (za)doneti: nimium iam tinnis Pl. tvojega dolgega besedičenja sem že sit, voce suā tinnire temperent Pl. naj ne vpijejo preveč, aliquid sufferti tinnire Suet. peti v nekaj polnoglasnega (donečega).
b) (v pogovornem jeziku) (za)cvénkati, (za)cvenkljáti, (za)cvenketáti = seči (segati) v mošnjo, plačati (plačevati): ecquid Dolabella tinniat Ci. ep. ali bo Dolabela plačal; prim. (pren.): veri speciem dignoscere calles, ne qua subaerato mendosum tinniat auro Pers. cingljati z nepravim cvenkom = dati nepravi cvenk.

tinnire v. intr. (pres. tinnisco) knjižno zveneti, doneti

tinter [tɛ̃te] verbe intransitif, verbe transitif zveneti, zvoniti, zvonkljati; žvenketati, cingljati, klenkati; (počasi) zvoniti, biti

tinter une cloche zvoniti z zvonom, z zvoncem
la cloche tinte zvonec zvoni
tinter la messe zvoniti k maši
l'heure tinte au clocher de l'église ura bije v cerkvenem zvoniku
les clefs tintent ključi rožljajo
faire tinter la monnaie dans sa poche žvenkljati s kovanci v svojem žepu
les oreilles me tintent v ušesih mi zveni
les oreilles ont dû vous tinter (figuré) moralo se vam je zelo kolcati (ker smo toliko govorili o vas v vaši odsotnosti)

tintinniō -īre (redupl. tinniō = tintinnō) (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati ipd.: tintinnire ianitoris impedimenta audio Afr. ap. Non.

tintin(n)ō -āre = tintinniō (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati: tenuis sub artus flamma demanat sonitu suopte tintinnant aures Cat., tantum ibi molae faciebant, tintinnabant compedes Naev. fr.

tönen

1. intransitiv zveneti

2. transitiv barvati, obarvati, dati odtenek, tonirati, niansirati

tune² [tju:n] prehodni glagol
uglasiti (to na)
radio naravnati (to na)
prilagoditi, uskladiti (to z)
poetično igrati (na)
neprehodni glagol
biti v skladnosti (with z)
harmonirati; zveneti; doneti

twang [twæŋ]

1. samostalnik
brnenje, brenkanje, zvenenje; govorjenje skozi nos, nosljanje

2. neprehodni glagol
brneti, zveneti (o strunah); igrati (na violino); govoriti skozi nos, nosijati
prehodni glagol
brenkati (melodijo) (on na godalu); napraviti, da (struna) zazveni, zabrni