Franja

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

súnet -e n zvok; glas

suōno m

1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik

2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

3. jezik glas

4. smisel, prizvok, ton

5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem

tañido moški spol ton, zvok

tañido de campanas zvonjenje
tañido a muerto mrtvaški zvon, navček

timbre [tɛ̃brə] masculin

1. znamka; (= timbre-poste) poštna znamka; kolek; žig; štampiljka

2. zvonec; zvok; barva glasu ali zvoka

3. populaire glava

timbre de bienfaisance znamka v dobrodelne namene
timbre en caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
timbre antituberculeux protituberkulozna znamka
timbre dateur, à dater žig z datumom
timbre électrique, de bicyclette električni zvonec, zvonec na biciklu
timbre vignette znamka za zalepljenje pisma
timbre humide, sec mokri, suhi žig
droit masculin de timbre kolkovina
collection féminin de timbres zbirka znamk
voix féminin de timbre zvočen glas
avoir le timbre fêlé (figuré) hiti malo trčen, prismojen
apposer, oblitérer un timbre nalepiti, žigosati znamko
faire collection de timbres-poste zbirati poštne znamke
imprimer son timbre vtisniti svoj žig

timbro m

1. žig, pečatnik:
timbro a secco suhi žig

2. glasba zvok, barva tona, glasu, timbre; ekst. barvni ton

3. lit. pren. ritem, kadenca

tímbru

I. -e n znamka
□ timbru fiscal kolek

II. -uri n muz. zvok, barva tona/glasu

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

Ton², der, (-/e/s, Töne) zvok (tudi Physik, Musik); figurativ zven, ton; (Nuance) odtenek, niansa, ton; ganzer Ton Musik celton; halber Ton Musik polton; ohne Ton nem, brezzvočen; mit Ton zvočni, z zvokom; guter Ton bonton; ein falscher Ton figurativ napačen zven; ein falscher Ton schwingt mit narobe zveni; einen (anderen) Ton anschlagen ubrati (druge) strune; keinen Ton niti besedice (sagen ne reči, herausbringen ne iztisniti, hören wollen ne hoteti slišati) ; den Ton angeben figurativ dajati ton; große/dicke Töne reden/schwingen/spucken širokoustiti se; Ton in Ton gehalten v odtenkih iste barve

tone¹ [tóun] samostalnik
ton, zvok, glas; višina glasu; barva, niansa glasu; modulacija
jezikoslovje naglas, intonacija
medicina tonus, nonnalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov (npr. želodca); razpoloženje, nagnjenje, značaj, karakter; elastičnost; kolorit; niansiranje, šatiranje; phot ton barve razvite fotografije
literature ton, stil

tone syllablc naglašen zlog
in an angry tone z jeznim glasom
in an imploring tone s prosečim glasom
to set the tone of dajati ton za

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

zvûk m, mest. u zvúku, mn. zvûci zvúka in zvȕkovi zvukóvā zvok: jak, dubok, oštar zvuk; nauka o -u akustika

звук m zvok; glas; ton;
гласный з. samoglasnik;
согласный з. soglasnik;
это пустой з. to so prazne besede

звук² -у ч., zvók -a m.

тон m glas, zvok, ton; način, slog; barva, odtenek;
задавать т. imeti glavno besedo, dajati smer;
заметил в приподнятом тоне pripomnil je s povzdignjenim glasom;
человек хорошего тона človek z lepim nastopom;
дурной т. nevzgojenost;
в тон z odtenkom iste barve;
не в тон петь napačno peti

argentería ženski spol srebrnina; srebrna posoda; srebrn zvok; srebrarstvo

assordare

A) v. tr. (pres. assordo)

1. oglušiti:
quei dischi mi assordano tiste plošče me glušijo

2. pren. nadlegovati, motiti, polniti ušesa, glavo:
lo assorda tutto il giorno con le sue chiacchiere inutili ves dan mu polni ušesa s praznim čenčanjem

3. stišati zvok

B) v. intr. oglušeti

C) ➞ assordarsi v. rifl. (pres. mi assordo)

1. stišati se

2. jezik postati nezveneč